Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Janko Medja po prevzemu funkcije predsednika uprave največje državne banke vneto poudarja, da je NLB danes drugačna banka ter da spremljajo in izločajo potencialna nasprotja in konflikte interesov. Na prvem mestu med temeljnimi načeli NLB je po novem prav ničelna toleranca do neetičnega ravnanja. A to očitno spregledajo pri odobravanju ugodnejših depozitnih obrestnih mer za člane uprave.
Zgovoren je primer člana uprave NLB Nime Motazeda, ki je maja lani svoj depozit iz Avstrije prenesel v Slovenijo, pri tem pa mu je NLB odobrila celo višjo obrestno mero od najvišje dopustne v tistem času. Z vezavo 130.000 evrov za 13 mesecev je Motazed po naših informacijah dobil 3,8-odstotno letno obrestno mero, ki pa v tistem času ni veljala za navadne komitente. NLB je namreč podobno kot preostale banke v tistem času začela agresivno zniževati obrestne mere na depozite, ki so danes na rekordno nizkih ravneh. Maja lani so komitentom za 13-mesečno vezavo do 250.000 evrov sredstev ponujali 3,25-odstotno obrestno mero, najvišja dopustna pa se je znižala na 3,55 odstotka. Toda za Motazeda, ki kot član uprave med prvimi izve, kako se bodo v prihodnje gibale obrestne mere NLB, so naredili izjemo in uporabili še aprilsko, torej višjo obrestno mero. To sta morala Motazedu po navedbah naših virov s posebnim sklepom odobriti celo predsednik in član uprave NLB Janko Medja ter Blaž Brodnjak. Aprila lani sta pri NLB višje zneske položila tudi Brodnjak in Medja. Po kakšni obrestni meri, v NLB niso želeli pojasniti. »Obrestne mere za depozite dajemo v okviru pooblastil in navodil, kot veljajo za vse stranke, zato o tem ni treba obveščati nadzornega sveta,« so nam povedali. A pri tem je treba opozoriti, da člani uprave NLB zagotovo ne potrjujejo obrestnih mer za depozite komitentov, če ti sredstva pri banki vežejo po običajnih komercialnih pogojih.
Dodatnih 300 evrov za Motazeda
O pomanjkanju Motazedovega občutka za čas in mero priča podatek, da se je z njegovim depozitom v času, ko je bila NLB pred kapitalskim zlomom, ukvarjal celoten aparat banke z upravo na čelu. Pri tem velja poudariti, da je Motazedu ugodnejša obrestna mera prinesla vsega nekaj več kot 300 evrov več obresti. To je celo manj, kot znaša njegova enodnevna bruto plača. Samo lani je namreč prejel 157.600 evrov bruto, pri čemer pa je funkcijo člana uprave NLB nastopil šele februarja. Prenos prihrankov na NLB je bil za Motazeda, ki je bil po odhodu iz Citigroup in preden ga je v NLB pripeljala kadrovska agencija Korn Ferry International, sicer logična odločitev. V primeru, da bi svoje prihranke pustil v Avstriji, bi se lahko namreč nadejal vsega okoli 0,7-odstotne letne obrestne mere oziroma 5,4-krat manj, kot jo je dobil pri svojem novem delodajalcu.
Zakaj sta ob poudarjanju visokih etičnih standardov odločitev o odobritvi višje obrestne mere na depozit kolegu sprejela Medja in Brodnjak in ne nadzorni svet, ostaja nepojasnjeno. Na naša vprašanja predsednik nadzornega sveta NLB Gorazd Podbevšek včeraj ni odgovoril. V NLB sicer trdijo, da imajo pregledno urejeno politiko odobravanja posojil in sklepanja depozitov z zaposlenimi. Kako natančno, niso pojasnili. Povedali so le, da lahko perspektivni zaposleni dobijo do 0,5 odstotne točke nižjo obrestno mero za stanovanjsko posojilo, vendar gre razlika v obrestni meri v boniteto zaposlenega, ki je tudi obdavčljiva.
Eni pogoji za komitente, drugi za vodilne uslužbence?
A Motazed še zdaleč ni edini visoki uslužbenec NLB, ki ima privilegije in ugodnejše obrestne mere kot drugi komitenti največje državne banke. Letna poročila NLB namreč jasno kažejo, da kreditni krč in strožji pogoji pri najemu posojil očitno veljajo zgolj za slovensko gospodarstvo in prebivalstvo, ne pa tudi za glavne bankirje NLB in njihove družinske člane. Medtem ko se podjetja z NLB le stežka dogovorijo za reprogram posojil, to očitno brez večjih težav uspeva članom uprave, ključnemu poslovodstvu banke in njihovim družinskim članom. Samo lani so ti posamezniki pri banki najeli za skupno 1,9 milijona evrov novih posojil ter jih odplačali za 1,7 milijona evrov. Obenem pa jim je Skupina NLB izdala za več kot pol milijona evrov garancij in drugih finančnih zavez. Za kakšne posle natančno gre, iz letnih poročil ni razvidno.
Očitno pa se zadolževanje vodilnim kadrom splača. Lani je namreč NLB z vsemi posojili (3,24 milijona evrov), odobrenimi ključnemu poslovodstvu, zaslužila vsega 62.000 evrov obresti, kar je ob upoštevanju podatka, da gre v večji meri za kratkoročna posojila, izredno nizek znesek. Čeprav se je obseg danih posojil vodilnim kadrom banke lani celo nekoliko zvišal, prav tako kot tudi ključna obrestna mera euribor, je NLB s temi posojili dobila celo 30 odstotkov manj obresti kot leta 2012. Koliko znaša povprečna obrestna mera na ta posojila, v poročilih NLB ni razkrito, podatki iz letnega poročila pa nakazujejo, da se giblje med 2,5 in tremi odstotki, okoli odstotno točko nižje kot leta 2012. To pa opazneje odstopa tudi v primerjavi s povprečjem v državi. Po podatkih Banke Slovenije se je namreč lani povprečna obrestna mera na nova stanovanjska posojila gospodinjstvom gibala med 3,3 in 3,6 odstotka, za potrošniška posojila pri okoli petih odstotkih in za okvirna ter revolving posojila pri 8,5 odstotka. Za razliko od NLB pa očitno v Novi KBM zaposleni z individualnimi pogodbami nimajo večjih koristi pri najemu posojil. Povprečna obrestna mera za posojila, ki so jih najeli ključni kadri Nove KBM, je namreč lani znašala 3,5 odstotka, za člane nadzornega sveta pa še za 0,2 odstotne točke več.