Vlada Alenke Bratušek se je še pred nekaj meseci hvalila z uspešno izpeljano privatizacijo družbe Helios, prve s seznama 15 družb, namenjenih privatizaciji, a danes jamči domžalski premaznik z vsem svojim premoženjem za dolgove svojega novega lastnika, zaposleni se borijo za ohranitev svojih služb in plač, plačilni roki za dobavitelje pa naj bi se podaljševali.
Prodaja Heliosa tujemu vlagatelju vse bolj spominja na Sloveniji dobro znane menedžerske prevzeme brez lastnih sredstev in opozorila, da bi morala država v nadaljnjih postopkih privatizacije takšnim kupcem prodajo slovenskih podjetij preprečiti, so vse glasnejša. A kot je bila vlada gluha za opozorila zaposlenih ter medijev, da namerava avstrijski Ring International prevzem Heliosa financirati skoraj izključno s posojili, je vse do nedavnega ni podrobneje zanimala prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju.
Slaba popotnica nadaljnjim privatizacijam
Dva meseca sta minila, odkar je Ring uradno prevzel vajeti domžalske družbe, a novi upravi in članom njegovega nadzornega sveta z Alešem Klavžarjem in Geraldom Martensom, sicer tudi predsednikom uprave Ringa, na čelu se po napovedih ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonje že obetajo kazenske ovadbe. Podrobnosti bi lahko bile znane že prihodnji teden, sicer pa je ministrstvo k pripravi ovadb spodbudila vrsta »problematičnih poslov, ki so ogrozili nadaljnji razvoj Heliosa in podjetju povzročili škodo«.
O izčrpavanju Heliosa, odpuščanju in kršitvah zavez prevzemnikov Heliosa so na torkovi seji, namenjeni razpravi o posledicah privatizacije, govorili tudi člani parlamentarnega odbora za delo. Janko Veber (SD) je med drugim tako povedal, da naj bi Ring po prevzemu na Helios prenesel za 300 milijonov evrov dodatnega finančnega bremena, medtem ko je imel Helios pred prevzemom le za dobrih 100 milijonov evrov posojil. Uradni podatki o trenutnih finančnih dolgovih Heliosa sicer niso znani, velja pa omeniti, da je bila pred kratkim na Heliosove nepremičnine vpisana 400-milijonska maksimalna hipoteka, kar pa še ne pomeni, da je ta tudi v celoti izkoriščena. A Helios je, kot smo razkrili v Dnevniku, dejansko že v začetku aprila vse svoje premoženje zastavil za posojila, s katerimi so Avstrijci financirali nakup njegovega večinskega deleža. »Na vsa vprašanja bomo odgovorili na četrtkovi novinarski konferenci,« je v torek povedal Martens, ki očitke o izčrpavanju Heliosa zanika ter jih pripisuje predvolilni kampanji.
Nad državne prodajalce tudi računsko sodišče
Pravilnost in smotrnost ravnanj državnih prodajalcev Heliosa, torej Slovenskega državnega holdinga (SDH), Modre zavarovalnice in Nove Ljubljanske banke, naj bi zdaj pregledalo še računsko sodišče. To sodišču predlaga parlamentarni odbor za delo, ki pričakuje od računskega sodišča še revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja v NLB in NKBM pri prodaji Mercatorja, in sicer v povezavi z mrežnimi učinki prodaje trgovca hrvaškemu Agrokorju na poslovanje teh družb. Poslance skrbi predvsem vpliv privatizacije na delovna mesta. Je pa predsedniku uprave NLB Janku Medji, predsedniku nadzornega sveta NLB Gorazdu Podbevšku in predsedniku uprave SDH Mateju Pircu očitno uspelo pomiriti predsednico vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenko Bratušek. Na torkovem sestanku so ji namreč zagotovili, da se število zaposlenih po prevzemu Mercatorja, ki v Sloveniji zaposluje več kot 11.500 ljudi, ne bo dodatno znižalo, saj naj bi tako pisalo v pogodbi z Agrokorjem.
Toda prav izkušnje s prodajo Heliosa kažejo, da so zaveze o ohranitvi zaposlenih brez brezpogojnih pogodbenih kazni zgolj mrtva črka na papirju. Na takšne zaveze je namreč pristal tudi Ring, ki pa želi zdaj po pojasnilih predsednice sveta delavcev Heliosa Jane Poljanšek (tej je vodstvo sicer prepovedalo javno govoriti o vsebini pogajanj) odpovedati kolektivno pogodbo, znižati plače, zaposleni pa so v strahu za svoja delovna mesta. Po ocenah sindikatov so Avstrijci samo z dosedanjimi odpuščanji in preostalimi ukrepi privarčevali že okoli 20 milijonov evrov, od tega 7,5 milijona evrov samo z znižanjem števila zaposlenih. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta so v Heliosu skupno odpustili več kot 150 delavcev, in čeprav družbe takrat uradno še ni obvladoval Ring, naj bi to storili prav na njihovo pobudo. Martens je nedavno sicer poudarjal, da so bili v Heliosu pri znižanju stroškov poslovanja premalo aktivni, vendar letno poročilo temu ne pritrjuje. Stroške dela so namreč samo lani v Skupini Helios, ki je zaposlovala nekaj več kot 2000 ljudi, znižali za 2,5 milijona evrov, na nekaj manj kot 54 milijonov evrov, število zaposlenih iz delovnih ur pa se je znižalo za desetino.
Kot ključni razlog za odpuščanja so v Heliosu navajali padec prodaje in dobička. Vendar je Heliosu v prvih treh mesecih letošnjega leta prihodke uspelo celo povečati za odstotek, dobiček iz poslovanja pa je bil pri 1,5 milijona evrov najvišji po letu 2009. Kot je slišati iz vrst zaposlenih, pa se v Heliosu padec prodaje dejansko obeta. V Heliosu naj bi namreč kmalu po prevzemu zvišali cene svojih izdelkov, kar bo po pričakovanjih zaposlenih negativno vplivalo na količinsko proizvodnjo, posledično pa tako privedlo tudi do novih odpuščanj. Že zdaj pa naj bi v Heliosu sindikate prepričevali, da naj zaposleni pristanejo na nekaj več kot triodstotno znižanje plač ter ukinitev napredovanj. Samo s tema dvema ukrepoma bi na letni ravni privarčevali še dodatne tri milijone evrov.
Avstrijci naj bi grozili s selitvijo proizvodnje
V sindikatu na zahteve vodstva ne pristajajo, zaradi česar naj bi v Ringu napovedovali selitev proizvodnje dekorativnih zidnih premazov iz Heliosa TBLUS, Belinke Belles in bivšega Colorja v hrvaški Chromos ter srbsko Zvezdo. Avstrijci so se sicer ob podpisu pogodbe zavezali, da bodo najmanj pet let ohranili Heliosove proizvodne lokacije v Sloveniji, vendar so na te zaveze očitno pozabili. Sodeč po pojasnilih Vebra, so v Ringu prekršili tudi zaveze, da bo Helios ostal center za razvoj združene premazniške skupine. »Vse aktivnosti Heliosa kot centra za raziskave in razvoj so prekinjene, investicijski center pa ukinjen,« je povedal Veber in opozoril, da so bili po prevzemu vsi, ki so v Heliosu skrbeli za prodajo na Poljskem, Slovaškem, v Romuniji in Rusiji, bodisi premeščeni bodisi odpuščeni. »Denar očitno odteka v ostala Ringova podjetja, ki jim Helios obveznosti poravnava celo z avansi. Že 11. aprila je Helios Ringovi premazniški diviziji nakazal pet milijonov evrov avansa, medtem ko preostalim dobaviteljem ne plačuje oziroma jim plačuje enkrat tedensko,« je še povedal Veber.
