Sagi o madžarskem Molu in njegovem lastništvu v družbi Ina ni videti konca. Mol in hrvaška vlada, ki sta s skoraj 50- in 45-odstotnim deležem Ine njena največja lastnika, se tudi po petem krogu pogajanj nista zedinila o prihodnosti hrvaške energetske družbe. »Delničarski sporazum je plod korupcije in je zatorej ničen,« so prepričani v Zagrebu, ki je v začetku tedna primer predal arbitražnemu sodišču v Parizu. Strani bosta morali čakati na odločitev dve leti.
Hrvaški gospodarski minister Ivan Vrdoljak, ki se med drugim navdušuje nad idejo o ponovnem podržavljenju Ine, je po predstavitvi stališč Hrvaške v Parizu izrazil optimizem. Kljub temu naj bi predstavniki Zagreba in Mola že septembra vnovič sedli za pogajalsko mizo. A tudi pred šestim krogom pogajanj se večina strinja, da rešitve, ki bi zadovoljila obe strani, ni pred vrati. Madžari, ki jim Vrdoljak med drugim očita, da so zaradi nespoštovanja dogovorov z vlado v petih letih izničili med pet in šest milijard dolarjev vrednosti Ine, se očitno ne mislijo predati. »Mol je že več kot desetletje na Hrvaškem in želi še naprej ostati strateški partner Ine,« je dejal predsednik uprave Ine Zoltan Aldott.
Sanader jedro spora
Zgodba Mola in Ine se je začela leta 2003, ko je madžarska družba za 505 milijonov dolarjev kupila 25 odstotkov plus eno delnico Ine. Danes je 49,1-odstotna lastnica, a ima zaradi zakulisne intervencije nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja od leta 2009 večje upravljalske pravice od tistih, do katerih je upravičena glede na svoj lastniški delež v Ini. Sanader je v zameno za »veleizdajo«, kot je njegova dejanja označil hrvaški predsednik Ivo Josipović, dobil deset milijonov evrov podkupnine, zaradi česar prestaja sedem let in pol zaporne kazni.
Podobno usodo so Hrvati želeli tudi za prvega moža Mola Zsolta Hernadija, ki pa ga je madžarsko sodišče medtem že oprostilo obtožb o podkupovanju. Po poročanju Bloomberga, ki se sklicuje na nezakonito pridobljene prisluhe vodji poljskega naftnega podjetja PKN Orlen Jaceka Krawieca, naj bi Hernadi sodni proces zrežiral ravno za to, da se mu ne bi bilo treba odzvati vabilom hrvaških preiskovalnih organov. Hrvati so namreč od Madžarske zahtevali izročitev Hernadija, vendar prvi mož Mola še ni in morda tudi nikdar ne bo videl notranjosti hrvaškega sodišča. Kar seveda ne pomeni, da hrvaški sodni mlini ne meljejo dalje, julija se je v njegovi odsotnosti začel sodni proces proti Hernadiju.
Usoda Ine ostaja neznanka
Prav zaradi korupcije in sumljivih okoliščin, povezanih z Molom in Ino, je Hrvaška še toliko bolj odločena spremeniti razmerja moči v Ini. Pogajalska skupina na čelu z ministrom Vrdoljakom trdi, da je delničarski sporazum, ki ga je podpisal Sanader, ničen, prav tako pripojitev Ine v skupino Mol. Če Madžari ne bodo privolili v nov delničarski sporazum, naj bi bil Vrdoljak pripravljen izpeljati podržavljenje Ine. A za ta podvig bi potreboval sodelovanje domače politike in Mola, poleg tega pa tudi okoli 1,5 milijarde dolarjev, ki jih Hrvaška nima. To pomeni, da bi morala najeti posojilo, kar bi le še dodatno skrhalo vse slabše stoječe javne finance.
Hrvaški premier Zoran Milanović je v intervjuju za Media Servis izpostavil zahtevo Hrvaške, da mora postati Mol boljši poslovni partner, ki bi več vlagal v razvoj Ine in bil hkrati pripravljen na bolj odprto sodelovanje pri sprejemanju strateških odločitev. Od začetka pogajanj v lanskem septembru je sicer Zagreb poleg vprašanja razvoja in vlaganj ter deljenja dobičkov najbolj zanimala prihodnost korporativnega upravljanja Ine. Čeprav ima Mol le nekaj odstotkov večje lastništvo od hrvaške vlade, ki ima v Ini 44,8-odstotni lastniški delež, je šestčlanska uprava v rokah Madžarov. V njej imajo tri predstavnike, medtem ko sedi v devetčlanskem nadzornem pet Madžarov. In temu se ne želijo zlahka odpovedati. Prav tako se ne želijo zavezati dolgoročnim vlaganjem v družbo. Prvi nadzornik Mola György Mosonyi je pred časom dejal, da potrebuje Inina reška rafinerija 500 milijonov evrov, da bi zopet postala dobičkonosna. »Vendar Mol ne bo zagotovil denarja, dokler ne bo jasno, kam ta zgodba pelje,« je dejal Mosonyi. Pred novim krogom pogajanj niti na hrvaški niti na madžarski strani tako ne vedo, kam vodi zgodba Ine.