Pritiski na prodajo slovenskega premoženja se krepijo. Delia Velculescu, nekdanja vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Ciper, po novem pa za Slovenijo, je slovenski vladi včeraj priporočila: »Morali bi prodati vse banke. Ne želimo brezglave prodaje, vendar ne smemo pozabiti, da ima Slovenija v lasti več kot 50 odstotkov bančnega sistema,« je bila jasna Velculescujeva. Hkrati vidi v prodaji tudi pot do boljšega upravljanja bank.
Finančni minister Dušan Mramor je pojasnil, da bo spoštoval dane obljube o prodaji 12 podjetij, bolj pa je bil skop v odgovorih na vprašanja o prihodnosti privatizacije. »Najprej moramo sprejeti strategijo upravljanja državnega premoženja, šele nato strategijo privatizacije,« je dejal in izrazil pričakovanje, da bosta Telekom Slovenije in Nova KBM ob primernih ponudbah prodana v prvem četrtletju prihodnjega leta. Še manj je razkril o proračunu za leto 2015, katerega razrez naj bi vlada obravnavala prihodnji teden.
Najprej so sindikati v pogajanjih dosegli svoje, zaradi česar je vladi padlo v vodo okoli 90 milijonov evrov prihrankov. Zdaj ko je propadel še slabih pet milijonov evrov »vreden« davek na sladke pijače, je vse več neznank o tem, kako bo vladi leta 2015 uspelo doseči načrtovani 2,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Nekaj milijonov bo očitno poiskala z nepremičninskim davkom, ki ga želi minister Mramor namesto treh premoženjskih davkov vpeljati prihodnje leto. O pričakovanih učinkih ni spregovoril. V letu 2015 pa naj bi se začela tudi že pogajanja o pokojninski reformi, za katero so v IMF dejali, da je nujna. »Bolj kot hitenje s pokojninsko reformo je pomembno, da je narejena dobro,« je ob tem opozorila Velculescujeva.
IMF pričakuje napredek Slovenije na štirih področjih. Prvič, vlada mora nadaljevati sanacijo bančnega sektorja. Ključno je odločno zniževanje obsega slabih terjatev. Pri tem mora pomagati Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki po besedah Velculescujeve že kaže prve rezultate dela. »Pomembno je, da ostane vodstvo neodvisno, kadri pa profesionalni,« se je dotaknila zadnjih napetosti med državo in DUTB. Slednji mora odigrati ključno vlogo tudi na drugem področju, kjer IMF pričakuje napredek Slovenije – v gospodarstvu. Slovenija mora nadaljevati prestrukturiranje podjetij, prav tako pa zagotoviti boljše upravljanje državnih podjetij, od tod tudi zahteva po privatizaciji. Tretje področje so javne finance, medtem ko IMF od Slovenije pričakuje tudi strukturne reforme, usmerjene k spodbujanju gospodarske rasti.
Zadnje področje so zanemarjale tako pretekle kot sedanja vlada. Glede na prakso v Sloveniji obstaja resna nevarnost, da bo zaradi pozitivnih trendov v gospodarstvu tako tudi tokrat. Krepka rast izvoza in javnih investicij je prinesla 3,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju letos, zaradi česar so v IMF za kar 1,1 odstotne točke popravili napoved izpred dveh mesecev. Slovensko gospodarstvo naj bi tako letos zraslo kar za 2,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi bila rast okoli 1,75-odstotna. A ravno zaradi pomanjkanja strukturnih reform bo Slovenija srednjeročno rasla počasi, po oceni IMF bi se lahko življenjski standard vrnil na predkrizno raven šele ob koncu desetletja.
