Napovedana uvedba dajatev na ogljikov dioksid (CO2) bi lahko dokončno sesula finančno konstrukcijo projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6).
Kot je včeraj za Dnevnik potrdil generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok, se s »takšnim razpletom dogodkov postavlja pod vprašaj nadaljnjo proizvodnjo električne energije v TEŠ«. »Variabilni stroški elektrarne bi se dvignili za dvajset milijonov evrov, ki jih ta ne bi zmogla pokriti, saj nima dodatnih likvidnostnih sredstev,« je priznal Košorok. Na HSE so se tako že obrnili na ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor. »Zavedamo se javnofinančnih razmer. A najlažje je nekoga obremeniti in se ne vprašati, kakšne bodo na drugi strani posledice. Upam, da nam bodo na ministrstvu prisluhnili, saj bi šlo za edinstven primer dvojnega obdavčenja. Najprej prek kuponov za CO2, zdaj pa še prek dajatev,« je včeraj dejal Košorok.
Dodatna obremenitev TEŠ z dajatvami na CO2 bi lahko HSE povzročila najmanj dve težavi. Najprej z bankami upnicami. Med njimi sta največji Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki projekt skupaj financirata s 750 milijoni evrov. Medtem ko ima prva glavnino posojila (440 milijonov evrov) zavarovano s poroštvom države, je zgodba pri EBRD, ki ji za posojilo s krajšo ročnostjo jamči konzorcij komercialnih bank, drugačna. Po zadnjem veljavnem investicijskem načrtu samo leta 2015 zapade za okrog 27 milijonov evrov plačil EBRD, približno enak znesek pa tudi vsako leto do 2018. Morebitna negotovost pri vračanju posojil je tako najmanj pogodu prav komercialnim bankam, ki pa so za zaprtje že tako omajane finančne konstrukcije projekta ključnega pomena.
Druga težava je povezana z dejstvom, da na HSE dodatnih dvajset milijonov ne bodo mogli pokriti z dodatnimi prihodki. Notranjih rezerv ni. HSE ima tako težave pri »zapiranju« TEŠ 6 že v času, ko je lahko zaradi ugodnih hidroloških razmer računal na prodajo velikih količin električne energije iz hidroelektrarn. Hkrati si je letos iz Dravskih elektrarn, najbolj donosne družbe iz skupine, izplačal kar za 56 milijonov evrov dividend. Z racionalizacijo poslovanja, tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih in krčenjem ostalih investicij, naj bi HSE na ravni skupine samo leta 2016 prihranil okrog 50 milijonov evrov. A skoraj enak znesek bi mu v naslednjih dveh letih odnesla dajatev na CO2.
Tudi cena električne energije po napovedih v prihodnjih dveh letih kljub začasni ustavitvi nekaterih termoobjektov po Evropi ne bo zrasla. Trgi so zasuti z velikimi količinami subvencionirane »zelene« električne energije, cene nafte pa spet blizu zgodovinsko nizkim ravnem. Edina možna kratkoročna rešitev za HSE bi bila uvedba evropskega mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti (iz angl. CRM) v Sloveniji. Ta bi pod pretvezo »zmanjšanja negotovosti na trgu« trgovce z električno energijo in posledično njihove odjemalce obremenil z novim prispevkom. A po naših informacijah je za uvedbo mehanizma v Sloveniji, ki sta mu najbolj naklonjena Sindikat delavcev dejavnosti energetike (SDE) in njegov občasni svetovalec Franc Križanič, vsaj v obliki nekakšnega davka za TEŠ 6 zelo malo možnosti. V Bruslju naj bi namreč vztrajali pri stališču, da ta v nobenem primeru ne sme biti namenjen reševanju konkretnih energetskih podjetij.
Holdingu tako ostane le lobiranje in prepričevanje države, naj da zamisel o dajatvah na CO2 – vsaj začasno – na hladno. To bi lahko storili na dva načina. Prvič, z opozarjanjem pred možno unovčitvijo državnega poroštva. Ta bi imela za državni proračun, ki ga Mramor te dni krpa na vseh koncih in krajih, učinek jedrske bombe. »Ocena verjetnosti unovčitve poroštva je v odgovornosti HSE in Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravljata obveznost TEŠ,« so nam včeraj sporočili s finančnega ministrstva. V primeru unovčitve poroštva bi država vzpostavila terjatev do TEŠ, kar bi lahko družbo pahnilo v insolventnost.
Drugo, »mehkejše« orožje, ki ga ima v rokah HSE, so podatki o dajatvah in obremenitvah, ki jih skupina že plačuje. Samo obremenitve, povezane s koncesijami in varstvom okolja, HSE letno stanejo okrog 80 milijonov evrov. Gre za drugi največji strošek skupine. Samo Dravske elektrarne so tako koncesije, izdatki za varstvo okolja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lani stali skoraj 25 milijonov evrov. V TEŠ so lani med »izdatki za varstvo okolja« knjižili 40,5 milijona evrov odhodkov, od tega je glavnina (dobrih 39 milijonov evrov) odpadla na plačilo emisijskih kuponov CO2.
