Hrvaški pohod na slovensko prehrambno industrijo

Konzorcij, ki bi razdelil Žito

Po neuradnih informacijah naj bi se pri načrtovanem prevzemu Žita poskušali povezati Franck enega najbogatejših Hrvatov Milana Artukovića, Čakovečki Mlinovi, ki jih skupaj s člani svoje družine obvladuje Stjepan Varga, Kandit, ki ga je pred tremi leti kupila skupina Mepas bosanskohercegovskega podjetnika Mirka Grbešića, ter hrvaška pekarska skupina Mlinar, ki jo je Mate Škojo pred petimi leti za 20 milijonov evrov kupil od Agrokorja.

Pester zbor hrvaških podjetij, ki se oblikuje okoli Žita, pa za slovensko skupino zagotovo ni spodbuden in jasno nakazuje, da bi po prevzemu prišlo do razdelitve Žita na več delov. Franck bi po vsej verjetnosti še najbolj zanimal nakup Žitovega programa čajev oziroma blagovne znamke 1001 cvet, ki je tudi eden od njihovih največjih konkurentov. Na drugi strani bi Čakovečki Mlinovi najverjetneje prevzeli mlinarski del Skupine Žito, Kandit program kanditorstva in Gorenjko, Mlinar pa pekarski del.

Rok za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup večinskega paketa delnic Žita se po neuradnih informacijah izteče konec meseca, prodajni postopki pa naj bi se končali v začetku prihodnjega leta.

Majhen zalogaj za hrvaške prehrambne skupine

Po trenutnih borznih cenah bi bil prevzem celotnega Žita vreden nekaj manj kot 46 milijonov evrov. To pa bi bil za konzorcij hrvaških prevzemnikov vse prej kot prevelik zalogaj, saj omenjene štiri skupine na leto ustvarijo okoli 700 milijonov evrov prihodkov, medtem ko so lanski prihodki Skupine Žito znašali 111 milijonov evrov.

Širitvene ambicije hrvaških prehrambnih podjetij so v veliki meri povezane z vstopom Hrvaške v EU, s katerim so padle tudi ovire za tuje prehrambne koncerne, dodatno pa jih pesti tudi slab makroekonomski položaj na Hrvaškem. Velik del hrvaške prehrambne industrije se tako sooča s premalo zasedenimi proizvodnimi zmogljivostmi, zaloge se ji v skladiščih začenjajo kopičiti, na trgih, kjer je tradicionalno prisotna, pa se tudi zaradi vedno močnejšega položaja tujih trgovskih verig in diskontnih trgovcev sooča s padcem prodaje. To so bili tudi ključni razlogi, zakaj si je lastnik Agrokorja Ivica Todorić na vse pretege prizadeval prevzeti Mercator, saj je z njim dobil dodatne prodajne police za prehrambni del svojega imperija.

Med potencialnimi kupci Žita so poleg hrvaškega konzorcija v nastajanju tudi uspešna metliška skupina Don Don, ki ima po besedah njenega lastnika in direktorja Aleša Mozetiča že zagotovljena sredstva za prevzem, srbski kralj sladkorja Miodrag Kostić oziroma njegova skupina MK Group, hrvaški Granolio Hrvoja Filipovića ter Podravka. Za nakup Žita naj bi se zanimali tudi nekateri manjši turški in zahodnoevropski peki ter največja češka kmetijska in prehrambna skupina Agrofert Group, ki obsega več kot 200 podjetij in ima po dostopnih podatkih 27.000 zaposlenih.

Podravka in Mlinar na dveh bojnih okopih

Podravka naj bi bila tudi v ožjem izboru favoritov za prevzem programa zamrznjenega testa Leda in srbskega Frikoma (oba v lasti Agrokorja), ki sta trenutno naprodaj skupaj z Mercatorjevo Pekarno Grosuplje. Med resnejšimi interesenti za nakup Pekarne Grosuplje se omenja tudi Mlinar, vendar pa je vprašanje, ali bi Škoju uspelo dobiti zeleno luč varuha konkurence tako za nakup pekarskega dela Žita kot tudi za nakup Pekarne Grosuplje. Žito in Pekarna Grosuplje skupaj obvladujeta okoli 40 odstotkov slovenskega pekarskega trga, a jima v zadnjih letih vse bolj konkurirajo manjše lokalne pekarne, ki po nekaterih ocenah obvladujejo že več kot četrtino trga.

Izbiro kupca bo v veliki meri diktiral prav Agrokor, saj bo moral izbrani vlagatelj z njim podpisati tudi dogovor o nadaljnjem poslovnem sodelovanju. Pekarna Grosuplje namreč kar okoli 95 odstotkov od skupno nekaj več kot 16 milijonov evrov prihodkov ustvari na Mercatorjevih trgovskih policah, kjer ima okoli 50-odstoten tržni delež. Podobne vzporednice je mogoče potegniti tudi pri programu zamrznjenega testa Leda in Frikoma, ki je v veliki meri odvisen od prodajnih polic Konzuma.

Iz predstavitvenega prospekta, ki so ga Mercator, Ledo in Frikom pred dnevi poslali na naslove več prehrambnih podjetij, je razvidno, da Agrokorjeve prehrambne družbe uspehe žanjejo praktično le na trgih, kjer ima hrvaška skupina tudi svoje trgovine. Program zamrznjenega testa Leda in Frikoma je imel namreč doslej v Sloveniji vsega 5-odstotni tržni delež, na Hrvaškem 71-odstoten, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini pa nekaj več kot 40-odstoten. Celoten trg zamrznjenega testa na Balkanu je ocenjen na okoli 50 milijonov evrov, največji konkurenti Leda in Frikoma pa so pri tem programu Unilever, Nestle in Podravka.

Bo bitko za Žito odločil Todorić?

Podobno utegne imeti pri prodaji Žita pomembno vlogo prav Skupina Agrokor. Žito namreč pomemben del svojih prihodkov ustvari prav prek trgovskih polic Mercatorja in Konzuma, bodoči lastnik pa se bo pred nakupom s hrvaško skupino zagotovo želel dogovoriti o pogojih nadaljnjega sodelovanja. Potencialni kupec Žita, ki mu bo s Konzumom in Mercatorjem uspelo doseči najboljši dogovor, si bo tako dejansko zagotovil veliko prednost pred preostalimi snubci.

Konzorciju največjih lastnikov Žita pri tem zagotovo ne koristi, da trgovci pogodbe z dobavitelji običajno podaljšujejo prav ob koncu leta, Agrokor pa naj bi v zadnjih tednih že začel pritiskati na dobavitelje, naj krepko znižajo cene svojim izdelkom. Na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini naj bi tako tudi na Mercatorjevih prodajnih policah vedno večji poudarek dobivali nekateri dolgoletni Todorićevi poslovni partnerji in prehrambne družbe iz Skupine Agrokor. Največ težav utegnejo zaradi tega imeti Žito, Ljubljanske mlekarne, Mlekarne Celeia, Droga Kolinska, Tovarna Olja Gea ter celotna mesna in kmetijska industrija, ki je v veliki meri odvisna prav od Mercatorjevih prodajnih polic.