Medtem ko v domžalskem Heliosu pritiskajo na zaposlene, naj zaradi zaostrenih razmer pri poslovanju privolijo v nižje plače, je družba le nekaj dni po uradnem prevzemu postala posojilnica denarja za novega avstrijskega lastnika.
Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, dokazujejo tudi, da je nekdanja uprava Heliosa Uroša Slavinca že od samega začetka favorizirala kasnejšega prevzemnika. Iz zapisnikov sej uprav jasno izhaja, da je z njim mesece pred prevzemom usklajevala svoje poslovne odločitve in mu prepuščala vajeti v Heliosu. Avstrijci so uslugo vrnili s tem, da so reševali likvidnostno stisko družbe Heldom, prek katere so menedžerji neuspešno lastninili Helios.
V prevzemni ponudbi tako, v resnici drugače
V avstrijskem Ringu so v ponudbi za prevzem Heliosa zagotovili, da v obdobju od 16. oktobra lani, ko so podpisali kupoprodajno pogodbo za 76 odstotkov delnic, do nakazila kupnine 3. aprila letos niso v nobenem trenutku izvajali kontrole nad Heliosom. Posledično njegovi upravi ali nadzornemu svetu niso naložili nikakršnih zahtev ali ukrepov v zvezi s poslovanjem ciljne družbe. Toda zapisniki sej uprav iz takratnega obdobja razkrivajo drugačno sliko.
Tako je Slavinčeva uprava 8. novembra lani obravnavala predloge ciljev, ki jim jih je dan prej postavil bodoči lastnik Ring in bi jih morali realizirati še pred končno spremembo lastništva. Na seji uprave so očitno mimo vednosti tedanjega nadzornega sveta pripravljali dva različna načrta za poslovanje v letu 2014, pri čemer je eden od njih vključeval zahteve Ringa in naj bi ga potrjeval šele novi nadzorni svet, ki bi ga imenoval Ring. Pripravili so tudi ocene morebitnega zvišanja cen izdelkov in njihovega vpliva na obseg prodaje, s podrobnostmi ugotovitev pa seznanjali predstavnike Ringa. Še več, februarja letos je na pogovore k menedžmentu Heliosove družbe na Slovaškem odšel kar prvi mož Ringa Gerald Martens in jim zaradi upadajočega dobička med drugim svetoval znižanje števila zaposlenih.
O tesnem sodelovanju uprave pod vodstvom zdaj že upokojenega Slavinca z Avstrijci priča tudi podatek, da je sredi avgusta lani odšla na Dunaj, kjer je z njimi opravila določene razgovore in se celo pogajala glede financiranja. Spomnimo, takrat je bil poleg Ringa v igri za prevzem Heliosa tudi ameriški PPG. Vse to postavlja pod vprašaj tudi Martensove navedbe, da je bilo odpuščanje več kot 150 zaposlenih Heliosa v decembru in januarju Slavinčeva ideja in ne njegova zahteva. Zaveze, ki jih je Ring dal ob nakupu, mu namreč preprečujejo ali vsaj otežujejo tolikšna odpuščanja po prevzemu.
Znižujejo plače in pošiljajo denar v Avstrijo
Toda ko je vodstvo Heliosa v teh dneh slovenski javnosti z mnenji revizorjev in odvetnikov zagotavljalo, da Helios ni financiral lastnega prevzema, je pozabilo povedati, da je Helios lastniku že nekaj dni po prevzemu začel posojati denar. Iz internih računovodskih dokumentov Heliosa je razvidno, da so avstrijskemu podjetju Remho, uradnemu lastniku Heliosa, aprila posodili pet milijonov evrov. Po mesecu dni so v Avstrijo šli še dodatni trije milijoni evrov.
Ob tem velja opozoriti, da je uprava Heliosa tik pred prevzemom najela 132 milijonov evrov visoko sindicirano posojilo. Tega je družba uporabila za refinanciranje obveznosti in poslovanje. V nasprotnem primeru bi bil Helios ogrožen, saj naj bi banke po navedbah Martensa, aktualnega prvega nadzornika Heliosa, grozile z odpoklicem posojil.
Do vprašljivega ravnanja je prišlo tudi v dneh pred preknjižbo večinskega paketa delnic Heliosa na Ring. Kot smo razkrili v Dnevniku, je moral Helios že 3. aprila letos večji del premoženja zastaviti za 110-milijonsko posojilo, s katerim so Avstrijci plačali kupnino za 78 odstotkov Heliosa. Nadzorniki, ki bi morali soglašati s posli v vrednosti nad pet milijonov evrov, s tem po naših informacijah niso bili niti seznanjeni. Domnevno sporna obremenitev premoženja za potrebe financiranja prevzema naj bi bil tudi glavni očitek ovadbe, ki jo je proti vodstvu in nadzornikom Heliosa napovedal minister za gospodarstvo Metod Dragonja.
Menedžerji od Heliosa dobili 1,3-milijonsko posojilo
Vse kaže, da so si Slavinec, nekdanji član uprave Heliosa Marko Vresk, nekdanji direktor Colorja Matjaž Hafner in drugi vodilni zaposleni v skupini Helios v zameno za kooperativnost pri prevzemu zagotovili varno likvidacijo svojega podjetja Heldom, prek katerega so lastniki treh odstotkov Heliosa. Temu je namreč domžalska družba v januarju letos odobrila 1,27 milijona evrov visoko kratkoročno posojilo. Pod posojilno pogodbo se v imenu Heliosa ni podpisal Slavinec, ampak kar takratni član in zdajšnji predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar.
Z dobljenimi sredstvi je Heldom očitno poplačal druge upnike, ki so jim vsa ta leta financirali lastništvo pomembnega dela Heliosovih delnic. S tem ko so v okviru prevzemne ponudbe prodali delnice Ringu in zanje iztržili 4,47 milijona evrov, so z izkupičkom verjetno najprej vrnili posojilo Heliosu. Po tem je v Heldomu ostalo še okoli 2,7 milijona evrov, ki jih bodo njegovi delničarji dobili najkasneje do konca meseca. Po dostopnih podatkih bo Slavinec, ki ima največ delnic Heldoma, dobil 377.000 evrov, Vresk 302.000 evrov in Hafner 210.500 evrov.
»Vprašanja irelevantna za prihodnost Heliosa«
Za pojasnila o vseh teh poslih smo se obrnili tudi na vodstvo Heliosa, ki je v zadnjih dneh javno obračunavalo s predstavniki delavcev ter sindikaliste in poslance pozivalo, naj se opravičijo za lažnive navedbe o izčrpavanju družbe. Brez uspeha. »Vprašanja o tem so irelevantna za tekoče poslovanje in prihodnost Heliosa. Zato nanje ne bomo odgovarjali. Vse je skladno z zakonodajo. Niti evra iz refinanciranja obveznosti ni bilo namenjeno prevzemu,« je bil kratek predsednik uprave Heliosa Klavžar.
