Prisilna poravnava Cimosa, ki so jo zahtevale banke upnice in slaba banka, je povsem omejila poslovanje koprske družbe, s tem pa dodobra pretresla tudi Cimosove odvisne družbe v državah nekdanje Jugoslavije, ki so hkrati njegove največje dobaviteljice. Panika v hčerinskih družbah, ki čakajo na plačilo starih terjatev zdaj v vrsti s preostalimi upniki Cimosa, je velika. Toliko večja je tudi zato, ker v omenjenih državah postopka prisilne poravnave ne poznajo, obstaja le možnost stečaja. A zaustavitev proizvodnje v hčerinskih družbah pomeni hkrati ustavitev proizvodnje v Cimosu, prek katerega poteka izvoz celotne skupine.
»Padli bi lahko kot domine«
Naši sogovorniki priznavajo, da rešitev insolventnosti zgolj koprske krovne družbe ne bo dovolj, ampak bo treba mimo slovenske insolvenčne zakonodaje najti rešitev za celotno skupino. Odločitev bank upnic in DUTB, da pošljejo matično družbo Cimos v prisilno poravnavo, bi jih lahko pri tem prej omejevala kot spodbujala. Da ne bi preostalih upnikov postavili v podrejen položaj, vodstvo Cimosa starih obveznosti z uvedbo prisilke ne sme več poravnavati oziroma mora pri plačilu vsake stare terjatve dokazati, da je to nujno za redno poslovanje družbe. A Cimos je s svojimi hčerinskimi družbami povsem prepleten, vzajemno si izkazujejo tako terjatve kot obveznosti in v nekaterih hčerah trenutno ne vedo niti tega, ali bodo lahko prihodnje mesece izplačevali plače. Konec lanskega leta je Cimos družbam v skupini dolgoval 57,5 milijona evrov. »Padli bi lahko kot domine,« se je slikovito izrazil eden od naših sogovornikov.
Prisilna poravnava Cimosa na drugi strani njegovih hčerinskih družb ne bo razbremenila. Če je imel Cimos konec lanskega leta za slabih 280 milijonov evrov vseh finančnih obveznosti, jih je imela skupina za nekaj več kot 420 milijonov. Dobaviteljem zunaj skupine so družbe skupaj dolgovale skoraj 90 milijonov evrov, večino tega pa predstavlja prav dolg odvisnih družb. Te morajo svoje obveznosti sproti poravnavati, tako do bank kot do dobaviteljev, ki pa jih prisilna poravnava krovne družbe močno skrbi. Uvedba prisilne poravnave vpliva namreč tudi na zavarovanje poslov dobaviteljev Cimosa. Zavarovalnice imajo v pogodbah klavzule, v skladu s katerimi se zavarovanje in s tem tudi cena zavarovanj spremenita, če gre podjetje, katerega posel zavarujejo, v insolvenčne postopke. Zavarovanje lahko tudi preprosto prekličejo.
Najverjetnejši scenarij preživetja Cimosa, o katerem se trenutno govori, je ohranitev dela proizvodnje v Kopru in Senožečah ter družbe v Gradačcu. Preostale družbe iz skupine naj bi bile naprodaj oziroma se verjetno ne bodo mogle izogniti insolvenčnim postopkom. Prisilni poravnavi se bo težko ognil tudi Cimos TAM, ki zaposluje več kot 600 ljudi in kjer je pred dnevi Gorana Dimca na mestu direktorja zamenjal Zdenko Hren.
Še pred kratkim polni načrtov, zdaj vse na kocki
Cimos ima knjigo naročil zapolnjeno tako za letošnje kot prihodnje leto, a velik del naj bi k temu prispevale predvsem nizke cene, o čemer smo poročali včeraj. Uresničitev načrta, da Cimos marže zviša na raven, ko bodo pokrivale vse stroške, s čimer naj bi se vsaj določeni kupci za zdaj strinjali, bi lahko naročila oklestila.
Poleg tega je imel Cimos težave s kupci že lani. Kot so zapisali v letnem poročilu, se »postopnemu krhanju dolgoletnih vezi« zaradi finančnega položaja, ki jim ni omogočal zagotavljanja nemotenih dobav in ustreznega servisiranja kupcev, niso mogli izogniti. Težave so imeli tudi s pridobivanjem novih poslov, kljub razvoju in konkurenčnim cenam. Kupci so bili »zadržani pri dodeljevanju novih poslov, ker niso želeli dodatne izpostavljenosti do Cimosa«, je v letno poročilo še zapisalo vodstvo Cimosa, hkrati pa dodalo, da si bodo prizadevali povrniti verodostojnost in zaupanje kupcev ter posledično pospešiti pridobivanje novih poslov. Malo verjetno je, da bodo kupci pripravljeni povečati izpostavljenost do družbe v prisilni poravnavi, ki zagotovo ne vzbuja zaupanja in verodostojnosti.
A novih poslov brez novega razvoja ni pričakovati, vprašanje pa je, ali bo lahko Cimos, omejen na plačevanje tekočih poslov, razvoj sploh financiral. Lani jim je sicer uspelo pridobiti za 200 milijonov evrov novih projektov, a njihovo uresničitev so načrtovali v prihodnjih letih. »Veliko energije smo v zadnjem letu vložili v razvoj in pripravo proizvodnje nosilcev motorja za štiri velike projekte nemškega kupca. Za francoskega kupca smo razvili nosilce opreme za dva večja projekta, v zadnjem obdobju pa so se nam močno povečevala naročila za vztrajnike. Za tri nemške kupce potekajo aktivnosti na področju delov menjalnika in izpušnega ter sesalnega sistema. Sesalni sistemi za ameriškega kupca, ki se bodo vgrajevali v vozila znamke Jaguar, so v polnem zagonu in pripravljeni za serijsko proizvodnjo,« so načrte predstavljali v Cimosu, kjer so za leto 2014 napovedali serijsko proizvodnjo komponent za novo generacijo turbopolnilnikov, leto kasneje pa proizvodnjo prototipa hibridnega pedala sklopke. Cimosovi izdelki so med drugim vgrajeni v avtomobile blagovnih znamk Lamborgini, Porsche, BMW, Opel, Peugeot, Renault, Citroën...