Prenehanje sodelovanja z nemškim avtomobilskim velikanom Mercedesom bi lahko potopilo lenarški Prevent Halog v lasti bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja. Ta s povezanimi osebami lastniško obvladuje približno 45-odstotni delež propadlega Preventa Globala, po mnenju mnogih pa je bil prav Hastor v veliki meri odgovoren za stečaj nekoč enega največjih slovenskih izvoznikov, ki je dejansko prvi pridobil posel z Mercedesom.
Zaradi izgube posla z Mercedesom je okoli 500 delavcev Preventa Haloga do začetka prihodnjega tedna doma na čakanju. Takrat bodo izvedeli, ali se bo vodstvu družbe na čelu z Mitjo Hauserjem uspelo dogovoriti z Mercedesom o nadaljevanju proizvodnje sedežnih prevlek v Lenartu. Zakaj je Mercedes prekinil sodelovanje s Preventom Halogom, nam v družbi ni uspelo preveriti, po oceni poznavalca pa se je pogodba z Mercedesom za izdelavo prevlek iztekla. V avtomobilski industriji se pogodbe za nove serije vozil, ki prihajajo na trg, sicer obnavljajo vsakih nekaj let.
Hastor zmagovalec Preventovega stečaja
Pogodbo je pred leti pravzaprav pridobil kasneje propadli Prevent Global. Dokler ta pred štirimi leti ni bankrotiral, je za Mercedes izdeloval približno 30 odstotkov prevlek za model E in okoli polovico prevlek za model S. Ko pa je zaključil v stečaju, je Hastor posel z Mercedesom prenesel na Prevent Halog. Še pred začetkom Preventovega stečaja je Hastor poskrbel, da je Prevent Global sedežne prevleke Mercedesu začel dobavljati po njegovi družbi Prevent Dev s sedežem v nemškem Wolfsburgu. Ker je po tem podjetju potekala skoraj vsa prodaja prevlek, ki jih je izdelal Prevent Global, je Hastor pred stečajem družbe zlahka poskrbel tudi za to, da so se na njegova podjetja po svetu prenašali številni drugi posli Skupine Prevent Global.
Brez dvoma je Nijaz Hastor, ki je vodenje razvejanega imperija pred časom prepustil svojemu sinu Kenanu, zmagovalec Preventovega stečaja. Po svojih podjetjih je prevzel številne posle Skupine Prevent Global, poleg tega naj bi iz stečajne mase po povezanih osebah odkupoval tudi njegovo premoženje. Insolvenčna zakonodaja družbenikom propadlega podjetja z več kot 10-odstotnim deležem sicer prepoveduje kupovanje premoženja iz stečajne mase, a Hastorju to menda uspeva. Tako je njegov Prevent Halog (32-odstotni lastnik Preventa Globala) pred časom na javni dražbi Preventa avtomobilski deli, hčerinskega podjetja Preventa Globala, kupil proizvodno in pisarniško opremo, ki je vključevala okoli 400 postavk, za približno 300 tisoč evrov. Da se je lahko potegoval za nakup opreme, je predložil notarsko overjeno potrdilo, da ne obstajajo nikakršni zadržki za sodelovanje na dražbi.
S tem Hastorjevih ugodnih nakupov premoženja bankrotirane koroške skupine še ni bilo konec. Več indicev nakazuje na to, da naj bi z njim povezane osebe stale za nemškim podjetjem TT Shop Rode, ki je pred časom za 2,5 milijona evrov, kar je predstavljalo polovico ocenjene vrednosti, kupil Preventovo brazilsko podjetje Thierry Brazil. Podjetje Prodema v lasti Barbarosa Arslana, ki je bil pred leti v Hastorjevih podjetjih med drugim odgovoren za stike z javnostjo, pa je po propadu Preventa Globala najelo njegove nepremičnine v Slovenj Gradcu.
Slovenski lastniki Preventa so jo odnesli bistveno slabše
Bistveno slabše sta jo odnesla dolgoletni predsednik Preventove uprave Jože Kozmus in koroški poslovnež Janko Zakeršnik, ki sta skupaj s Hastorjem pred leti tvorila nerazdružljivi trio. Proti Kozmusu je zaradi posla z laserskimi karticami, v katerem je Prevent Global novozelandskemu podjetju Global Investments Group (GIG) nakazal skoraj 25 milijonov evrov, slovenjgraško okrožno tožilstvo spomladi vložilo obtožnico. Sojenje se bo predvidoma začelo jeseni. Zakeršniku, ki obvladuje dobrih 50 odstotkov Preventa Globala, pa posli ne cvetijo več tako kot pred leti. Če so prihodki njegove špediterske družbe Eurocity v veliki meri na račun poslov s Preventom Globalom leta 2006 znašali skoraj 15 milijonov evrov, jih je lani dosegel le še 1,6 milijona evrov.
Ravno spor med Zakeršnikom in Hastorjem je prispeval k propadu nekoč enega največjih slovenskih izvoznikov. Po tem ko je Zakeršnik leta 2008 od Kozmusa odkupil petino delnic Preventa Globala in delež v družbi zvišal na dobrih 50 odstotkov, ga je skušal, ne da bi o tem obvestil Hastorja, prodati ruski družbi SPIK Sankt Peterburg Investition Group. Toda načrtovana kupčija je nazadnje propadla. Ko je bil leta 2009 zaradi razhajanj med upravo in nadzorniki kot predsednik uprave sporazumno razrešen Borut Meh, s čimer se Hastor ni strinjal, je slednji po svojih predstavnikih dejal, da bi Zakeršnik lahko storil gospodarski samomor. Od takrat se je agonija Preventa Globala iz meseca v mesec le še stopnjevala. Konec je znan: kot domine so leta 2010 padla številna podjetja Skupine Prevent, s čimer smo v Sloveniji izgubili čez dva tisoč delovnih mest.