Hrvaška ima eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državah EU, prav tako je v evropski špici po ogromni zadolženosti, na letošnji lestvici konkurenčnosti se je uvrstila na predzadnje mesto, znakov okrevanja ni na obzorju. Prihod trojke v Zagreb se do zdaj vsaj uradno ni omenjal, profesor z zagrebške ekonomske fakultete in predsednik gospodarskega sveta hrvaškega predsednika Iva Josipovića dr. Boris Cota v prihodnosti to možnost dopušča.
Če Hrvaška ne bo poskrbela za večjo rast BDP, bi se lahko že leta 2016 znašla v položaju, ko ne bo mogla servisirati svojih obveznosti. Hrvaški Jutarnji list je tako včeraj sklicujoč se na visokega tujega diplomata razkril, da bi EU lahko na Hrvaškem uvedla tako imenovano prisilno upravo. To pomeni, da bi potrebne strukturne reforme namesto tamkajšnjih politikov izvedla EU.
Na začetku julija je sicer minilo eno leto, odkar je Hrvaška kot 28. članica vstopila v EU. Ker so se razne trgovinske ovire med pridružitvenim postopkom postopoma odpravljale, vključitev v EU Hrvaški ni prinesla bistvenih pretresov v domači ekonomiji. Po oceni nekdanjega predsednika uprave trgovske verige Konzum Dragana Munjize, ki se zdaj ukvarja s poslovnim svetovanjem, je vstop v EU najbolj prizadel domači telekomunikacijski sektor in avtomobilsko industrijo. Zaradi ukinitve carin in poenostavitve izvoznih postopkov so imele do zdaj največje koristi velika hrvaška izvozno usmerjena podjetja. Po drugi strani se manjša podjetja niso zadosti pripravila na nove priložnosti, del njih, če ne bodo postala bolj konkurenčna, pa bi se zaradi krepitve konkurence na domačem trgu lahko znašel v težavah, menijo v Hrvaški gospodarski zbornici (HGZ).
Za nekatere izstop iz Cefte velik udarec
Čeprav so hrvaška podjetja pridobila prost dostop do trga z več kot 400 milijoni prebivalcev, se tudi ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Bojan Škoda sprašuje, ali so na to pripravljena. Po njegovih besedah pa so slovenska izvozna podjetja, predvsem s področja kmetijskih izdelkov, vključitev Hrvaške v EU dokaj dobro izkoristila, saj so že zvišala tržne deleže. V prvem četrtletju letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani slovenski izvoz na Hrvaško zvišal kar za 42 odstotkov, na 417,7 milijona evrov, medtem ko se je blagovna menjava okrepila za 30 odstotkov. Največ poslovnih priložnosti na našem veleposlaništvu zaznavajo v turizmu in pri energetski učinkovitosti. Na hrvaškem trgu sicer posluje več kot 700 slovenskih podjetij, medtem ko nanj izvaža več kot 2700 podjetij. Po podatkih Banke Slovenije je kumulativna vrednost slovenskih naložb v sosednji državi konec lanskega leta znašala 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 27 odstotkov vseh investicij v tujini.
Tako kot je morala Slovenija po pridružitvi EU izstopiti iz prostotrgovinskega sporazuma Cefta, ki združuje države jugovzhodne Evrope, je to lani čakalo tudi Hrvaško. Ko je Slovenija zapustila Cefto, se po besedah dr. Črta Kostevca z ljubljanske ekonomske fakultete pri našem izvozu to ni bistveno poznalo. Toda za del hrvaškega gospodarstva, predvsem tistega, za katerega so bili trgi Cefta glavni izvozni trgi, je izstop iz Cefte brez dvoma predstavljal manjšo gospodarsko katastrofo, je opozoril Škoda. V HGZ so zaznali, da se je na izstop iz Cefte del podjetij pripravil tako, da so v mesecih pred pridružitvijo v EU zvišali zaloge v državah Cefte. Nekateri od njih pa so v države Cefte preselili tudi del proizvodnje, pretežno na podlagi prevzemov v BiH in Srbiji. Kot primer tovrstne selitve so v HGZ navedli družbe Gavrilović, Franck in Kraš. K njim je Munjiza dodal še Agrokor in Atlantic Grupo. Pred pridružitvijo v EU je izvoz Hrvaške v Cefto predstavljal petino vsega izvoza, v zadnjem letu pa se je znižal za šest do osem odstotkov, je dejal Cota.
Nekonkurenčna struktura izvoza
Tako kot v Sloveniji se tudi na Hrvaškem vse bolj zavedajo nujnosti povečevanja izvoza, ki predstavlja 40 odstotkov BDP. Toda po opozorilih Cote ima Hrvaška eno najmanj konkurenčnih izvoznih struktur med državami EU, saj v izvozni košarici prevladujejo enostavni izdelki z nizko dodano vrednostjo, delež visokotehnoloških izdelkov pa znaša le okoli 10 odstotkov. Zato je hrvaška vlada maja letos sprejela akcijski načrt za spodbujanje izvoza. Ta poleg izboljšanja strukture hrvaškega izvoza med drugim predvideva zvišanje vrednosti izvoza in števila izvoznikov ter znižanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Za lažjo predstavo: medtem ko je Hrvaška v države EU lani izvozila za 5,3 milijarde evrov blaga, je iz teh držav uvozila za 11,5 milijarde evrov blaga.
Čeprav se Hrvaški že šesto leto zapored ne obeta gospodarska rast, na obzorju ni jasnih signalov za izhod iz gospodarske krize. Ker je bil izkupiček od turizma v zadnjih nekaj letih dober, kriza sosednje države ni udarila tako močno, kot bi jo sicer, pa je opozoril Kostevc.
Medtem ko se Hrvaška za Španijo in Grčijo uvršča na tretje mesto med državami EU po stopnji brezposelnosti, ki po metodi Mednarodne organizacije dela (ILO) znaša okoli 17 odstotkov, hrvaški javni dolg predstavlja okoli sto odstotkov BDP. Toda bolj kot javni dolg je problematična zadolženost zasebnega sektorja. Ta se je od leta 2000 naprej na veliko zadolževal. Delež slabih posojil znaša približno 24 odstotkov, kar pomeni, da ima vsako četrto podjetje težave z vračilom posojil. Zadolženost hrvaškega zasebnega sektorja pa je ena od glavnih ovir, da sosednja država ne devalvira kune, je opozoril Cota. Po oceni Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je kuna precenjena za osem odstotkov. Ker so posojila vezana na evro, bi morebitno znižanje vrednosti kune dodatno obremenilo prebivalstvo in podjetja. Hkrati bi se podražil hrvaški uvoz. Toda po drugi strani bi devalvacija kune pomenila, da bi hrvaški proizvodi na tujih trgih postali bolj konkurenčni
