Komisija, ki je doslej zaslišala vrsto članov uprav in nadzornih svetov največjih treh državnih bank, predstavnike Banke Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije ter nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), si že nekaj časa prizadeva zaslišati tudi člana uprave nekdanje AUKN Grašiča, ki pa se na njena vabila ne odziva.
Ta komisija je sicer želela razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države. Pregledovala je sporno kreditiranje podjetij v obdobju od leta 1992.
Komisija svojega dela ne bo mogla dokončati
Po številnih zaslišanjih se je preiskovalna komisija sredi junija v vmesnem poročilu zavzela, da bi uvedli javno preiskavo za nastali položaj v bankah. Kot je ob tem izpostavil predsednik komisije Marko Pogačnik (SDS), pa bi moral biti sodelujočim nujno omogočiti dostop do dokumentacije. Bančni komisiji je bilo namreč ugotavljanje odgovornosti zaradi bančne tajnosti oteženo in omejeno, je spomnil.
Komisija, ki svojega dela zaradi razpustitve DZ ne bo mogla dokončati, je DZ podala nekaj predlogov, predlagala pa je tudi dopolnitve zakona o bančništvu in zakona o Banki Slovenije ter spremembo zakona o preiskovalnih komisijah, saj je obstoječi "zastarel in ima vrsto pomanjkljivosti", je poudaril Pogačnik.
