Šestkrat lažji od jekla, 20-krat trši od diamanta in stokrat bolj elektroprevoden od bakra. Grafen je »čudežni« material prihodnosti, se strinjajo strokovnjaki in vlagatelji, ki se z ošpičenimi komolci borijo za novo veliko priložnost zaslužka. A njihov zanos je morebiti nekoliko prenagljen. Grafen ima resda velik potencial, vendar so stroški njegove proizvodnje zaradi tehničnih preprek še vedno previsoki, da bi našel učinkovito pot na trg. V družbi BCC Research tako napovedujejo, da bo svetovni trg grafena še leta 2018 vreden manj kot 150 milijonov evrov, šele čez desetletje pa naj bi presegel eno milijardo evrov.
Prehitra evforija vlagateljev
Grafen sta pred desetimi leti »iznašla« v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin Novoselov, ko jima je na univerzi v Manchestru z lepilnim trakom iz navadnega grafitnega svinčnika prvič uspelo izolirati grafen – za atom debelo plast v pravilno šestkotno obliko povezanih ogljikovih atomov. Z izolacijo materiala izrednih lastnosti, o katerem se je v znanstvenih krogih prvič špekuliralo že pred več kot 60 leti, sta si leta 2010 prislužila Nobelovo nagrado. Še ne štiri leta kasneje je postal grafen, za katerega pravijo, da lahko spremeni človeštvo in povzroči revolucijo v celi vrsti industrij, hit med vlagatelji, ki stavijo na eksplozivno prihodnjo rast.
Čeprav je uporaba grafena v komercialne namene še v povojih, ne manjka zanimanja za podjetja, ki se na ta ali oni način ukvarjajo z grafenom. Mnogi skeptiki se tako sprašujejo, če nismo priča napihovanju novega balona. Čeprav strokovnjaki napovedujejo, da bo tehnologija v nekaj letih tako napredovala, da bo proizvodnja kilograma grafena stala okoli 10 evrov, so trenutni stroški enostavno previsoki, pri čemer je cena grafena močno odvisna od same kakovosti. Tako stane 250 mililitrov grafenovega oksida v raztopini, ki je precej manj elektroprevoden, približno 100 evrov, medtem ko stane en samcat kvadratni milimeter najkakovostnejšega grafena londonskega proizvajalca Graphene Nanochem okoli 1250 evrov.
A previsoki proizvodni stroški vlagateljev očitno pretirano ne zanimajo. Graphene Nanochem, ki še nikdar ni posloval z dobičkom in je doslej ustvaril že več kot 20 milijonov evrov izgube, ima tako tržno kapitalizacijo višjo od 135 milijonov evrov. Applied Graphene Materials, ki je lani kot prvo podjetje iz industrije grafena izvedlo javno ponudbo delnic (IPO), napoveduje za letos le okoli 130.000 evrov prihodkov. Vrednost njegovih delnic pa znaša skoraj 100 milijonov evrov. Podobna je tudi zgodba britanskega podjetja Haydale. Sredi aprila, ko je vstopilo na londonsko borzo, je bilo vredno skoraj 30 milijonov evrov, kar je 160-krat več, kot so lani znašali njegovi prihodki.
Dejstvo je, da večina svetovnih podjetij še ne ve, kaj bi sploh počela z grafenom, kaj šele, da bi si ga lahko privoščila v količinah, ki bi bile zadostne za proizvodnjo kakšne nove tehnološke rešitve. Povpraševanja po grafenu tako trenutno praktično ni.
Svet priložnosti
Četudi trg še ni zaživel, se v raziskave in razvoj grafena vlagajo milijarde. Evropska unija bo v desetih letih v ta namen namenila eno milijardo evrov, v ZDA in na Kitajskem pa so te številke še višje. Doslej je bilo na področju grafena izdanih vsaj 10.000 patentov, od tega več kot petino na Kitajskem. Med podjetji je daleč pred vsemi Samsung, ki ima v lasti že krepko več kot 400 patentov.
Grafen naj bi bil zaradi svoje tankosti, prožnosti in elektroprevodnosti idealen ravno za elektronske naprave. Nadomestil naj bi silikon in postal ključni element upogljivih zaslonov na dotik, s čimer bi povzročil revolucijo na trgu pametnih telefonov, ki je bil lani vreden več kot 110 milijard evrov. Ena od težav doslej je bila sicer ta, da znanstveniki niso znali narediti večje površine grafena, ki bi bila sposobna zanesljivo ohraniti električni in magnetni naboj, kar je zlasti pri zaslonih ključnega pomena. Samsungovi raziskovalci naj bi tudi na tem področju v začetku aprila naredili ključen preboj. Na tega še čakajo raziskovalci uporabe grafena v sončnih celicah, ki »svetega grala« – 100-odstotno učinkovite sončne celice – še niso iznašli. Tudi vojski še ne gre vse po načrtih. Ideja o lečah iz grafena, ki bi omogočile nočno vidljivost, je še v povojih.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bo v prihodnosti 27 odstotkov grafena uporabljenega pri proizvodnji elektronskih naprav in polprevodnikov, približno petino v energetski industriji in okoli deset odstotkov pri proizvodnji kompozitov. Spisek industrij, v katerih bo prisotna uporaba grafena, od aeronavtične, avtomobilske, obrambne, plastične do industrije črnil, se s tem še zdaleč ne konča. Grafen, ki je najtanjši material, poznan človeštvu, naj bi uporabljali tudi za proizvodnjo kondomov.