Čeprav stanje (še) ni alarmantno, se v bančnih bilancah vztrajno povečuje obseg slabih terjatev do gospodinjstev, ki ob krizi na trgu dela čedalje težje odplačujejo posojila.
Če je ob koncu leta 2012 z odplačili zamujalo 4,9 odstotka gospodinjstev, se je ta delež do letošnjega marca zvišal za več kot desetino, na 5,4 odstotka ali na nezanemarljivih 507 milijonov evrov. Prav gospodinjstva, ki so imela ob koncu marca pri bankah najetih 8,4 milijarde evrov posojil, kar je 67 milijonov evrov manj kot ob koncu lanskega leta, so bila vselej med najmanj tveganimi naložbami bank. Pa se to spreminja?
»Ne,« je bil hiter odgovor Banke Slovenije, razlog zanj pa je vsaj delno pojasnjen z metodološko naravo izračunavanja deleža slabih terjatev gospodinjstev. V skupino gospodinjstva so namreč poleg prebivalstva zajeti tudi obrtniki, ki jih je v Sloveniji več kot 50.000. »Obrtniki delijo usodo celotnega gospodarstva, delež nedonosnih terjatev je tako pri njih bolj podoben sektorju podjetij kot prebivalstva,« so pojasnili v Banki Slovenije. »Prebivalstvo ostaja še naprej najbolj kakovosten del bančnih naložb.« Nedonosne terjatve bank do prebivalcev Slovenije so se tako od konca leta 2012 do februarja letos povečale za 0,3 odstotne točke, na 358 milijonov evrov, pri čemer v Banki Slovenije ocenjujejo, da prirast ni velik glede na dolgotrajno recesijo in zaostrene razmere na trgu dela. Letos se tako denimo delež slabih terjatev prebivalstva sploh ne povečuje. Februarja in tudi marca je ostal na ravni izpred šestih mesecev.
Če kaj, preseneča ravno dejstvo, da obseg slabih terjatev do gospodinjstev ne raste hitreje. Razmere na trgu dela, kjer je po zadnjih podatkih državnega statističnega urada skoraj 11 odstotkov ljudi brez zaposlitve, so namreč vse prej kot rožnate. Med krizo je brez dela ostalo na desettisoče ljudi, ki so spisali marsikatero tragično zgodbo, ob težavah z iskanjem nove zaposlitve pa trčili tudi ob težave pri odplačevanju dolgov. Na začetku krize v tretjem četrtletju leta 2008 je bilo v Sloveniji 882.000 zaposlenih, ob koncu marca pa le še 755.000. A z gospodarskim okrevanjem, čeprav počasnim, naj bi se po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj tudi na trgu dela počasi končalo obdobje negativnih trendov.
V NLB ob tem pričakujejo, da se bo prekinil tudi trend rasti nedonosnih terjatev do gospodinjstev. »Delež zapadlih neplačanih terjatev počasi raste, vendar v mejah obvladljivega,« so dejali v NLB, kjer so imeli na ravni skupine lani 2,74 milijarde evrov posojil fizičnim osebam. Delež posojil, kjer so gospodinjstva zamujala s plačili, je dosegel 3,2 odstotka ali 87 milijonov evrov, tistih najslabših, kjer posojilojemalci zamujajo s plačili več kot 90 dni, pa je dosegel 4,2 milijona evrov. Za primerjavo, skupno so slaba posojila dosegla 2,8 milijarde evrov ali dobro četrtino vseh posojil. V Abanki Vipi, kjer ostaja obseg slabih terjatev do fizičnih oseb podoben lanskemu (3,3 odstotka), pa ob tem opažajo, da se Slovenci tako in tako bolj previdno zadolžujejo. »Občutnejšega povečanja deleža slabih terjatev tako ne predvidevamo,« so dejali v Abanki. Podobna pričakovanja imajo tudi v NKBM, kjer se je delež slabih terjatev do fizičnih oseb od konca leta 2012 podvojil. Ob koncu prvega letošnjega četrtletja je znašal obseg posojil fizičnim osebam dobre 903 milijone evrov, od tega je bilo slabih terjatev 27,45 milijona evrov ali 3,04 odstotka. Pred dobrim letom je bil ta delež 1,52 odstotka (14,96 milijona evrov).
Povsem nasprotnim trendom sledi Sberbank, ki krepi tako obseg posojil gospodinjstvom, hkrati pa beleži krčenje slabih terjatev v tem segmentu. V prvih štirih mesecih letos so na letni ravni povečali obseg stanovanjskih posojil kar za štirikrat in potrošniških posojil za 15 odstotkov. Medtem se je obseg slabih posojil fizičnim osebam v primerjavi s koncem lanskega leta znižal za 0,61 odstotne točke. Kakšna je bila skupna številka ob koncu lanskega leta, nismo uspeli izvedeti, prav tako to ni zapisano v letnem poročilu.