Konec prihodnjega meseca bo predvidoma znano, koliko dodatnega kapitala bo morala zbrati Gorenjska banka oziroma ali ji bo dokapitalizacijo sploh potrebno izvesti. Po neuradnih informacijah naj bi namreč v Banki Slovenije pred kratkim že zaključili pregled celotnega kreditnega portfelja Gorenjske banke, odločitev o višini potrebne dokapitalizacije pa naj bi sprejeli na februarski seji.
Po rezultatih obremenitvenih testov in skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema, na podlagi katerih so bile podržavljene NLB, Nova KBM, Abanka Vipa in Banka Celje, bi Gorenjska banka v primeru neugodnega scenarija do konca letošnjega leta potrebovala 328 milijonov evrov kapitala. Toda večji del primanjkljaja, ki so ga izračunali tuji revizorji, bi v banki pokrili že s povečanjem svoje absorbcijske moči, torej znižanjem stroškov poslovanja, tvegane aktive in prodajo finančnih naložb ter nepremičnin.
Po prvotnih načrtih bi morala Gorenjska banka okoli 100 milijonov evrov kapitala, ki ga z notranjimi ukrepi ne bi mogla zagotoviti, zbrati do srede lanskega leta, vendar so centralni bankirji rok nato podaljšali za dodatnih šest mesecev. »Banka Slovenije je na osnovi obsežnega načrta dejavnosti za odpravo potencialnega kapitalskega primanjkljaja ocenila, da bomo z izvedbo načrtovanih internih ukrepov pomemben del kapitalskega primanjkljaja pokrili sami, ostalo pa bo doseženo z morebitno dokapitalizacijo,« pojasnjujejo v banki, ki jo vodi Andrej Andoljšek. Kot še dodajajo, so doslej izvedli že večino ukrepov, količnik najkakovostnejšega kapitala Core Tier 1 pa trenutno že presega 16 odstotkov. Za primerjavo omenimo, da je imela konec lanskega junija Gorenjska banka 187 milijonov evrov kapitala, približno polovico več kot denimo Sberbank, pri čemer bilančni vsoti v obeh bankah znašata okoli 1,5 milijarde evrov.
Prodali Mercator, Laško, Petrol...
Gorenjska banka je zmanjšala potencialni kapitalski primanjkljaj z notranjimi ukrepi, poleg tega se niso uresničili negativni scenariji, ki so jih v obremenitvenih testih predvideli tuji revizorji. Lani je bila Gorenjska banka sicer med najaktivnejšimi bankami pri prodaji zaseženih stanovanj in različnih finančnih naložb. S tem je na eni strani znižala svojo bilančno vsoto, obenem pa se je znižala tudi potreba po dodatnem kapitalu. Med drugim je Gorenjski banki uspelo prodati več stanovanj v kranjski soseski Mala Jerebika, za 12,3 milijona evrov delnic Mercatorja, okoli deset milijonov evrov delnic Pivovarne Laško, 23,2 milijona evrov delnic Petrola, pred dnevi pa je svoj 26-odstotni delež Skupne pokojninske družbe prodala Zavarovalnici Triglav. Naložba v Skupno se je doslej odštevala od regulatornega kapitala Gorenjske banke, za njo pa so iztržili skoraj tri milijone evrov.
Hkrati s prodajo finančnih naložb in nepremičnin so zmanjšali tudi obseg posojil. Samo v prvi polovici lanskega leta so se posojila nebančnim strankam znižala za več kot 80 milijonov evrov, na le še 879 milijonov evrov, medtem ko so se depoziti nebančnih strank zvišali na 1,06 milijarde evrov. Sredstva, ki so se s tem sprostila, so v banki v večji meri namenili za odplačilo posojil pri bankah, povečala pa so se jim tudi denarna sredstva in sredstva na računih pri centralni banki.
Borzno posredništvo prodali Alti
V manjši meri se je kapitalska ustreznost banke zvišala tudi zaradi opustitve opravljanja investicijskih storitev. To dejavnost so namreč skupaj s svojimi strankami konec lanskega oktobra prodali Alti Invest. Po neuradnih informacijah bo Alta za dejavnost borznega posredništva Gorenjski banki plačala zgolj minimalno kupnino. V veliki meri bo odvisna od tega, koliko strank bo na koncu k njim preneslo svoje trgovalne račune in koliko poslov bodo v naslednjih letih te stranke opravile. Prodaja bo pozitivno vplivala na prihodnje poslovanje Gorenjske banke, saj naj bi s to dejavnostjo že zadnjih nekaj let ustvarjali izgubo. Posledično se bo zvišala tudi absorbcijska moč banke, saj ji ta dejavnost ne bo več prinašala nepotrebnih stroškov.
Ne glede na to, ali bo Banka Slovenije od Gorenjske banke zahtevala dokapitalizacijo, v banki nadaljujejo z iskanjem novega vlagatelja, ki bi jim pomagal pri uresničitvi njihovih strateških ciljev. »Trenutno potekajo pogovori z nekaj potencialnimi vlagatelji, ki so zainteresirani za vlaganja. Odprtih je več možnosti, od povezovanja s strateškim vlagateljem, do vstopa tujega investicijskega sklada,« pravijo v Gorenjski banki. Po neuradnih informacijah naj bi se v banki med drugim pogajali z rusko Expobank, ki je v zadnjih letih že kupila več manjših regionalnih bank.
