Medtem ko skuša dolgoletni generalni direktor ACH Herman Rigelnik pomiriti strasti med njegovima naslednicama, Sonja Gole in Vera Mihatović nadaljujeta bitko za prevzem nadzora nad ACH. Potem ko je sredi minulega tedna Mojca Novak prevzela vodenje Proteja, večinskega lastnika ACH, je Mihatovićeva s pomočjo peščice preostalih zaposlenih včeraj vrnila udarec.
Po več kot letu dni so zaposleni v ACH (teh je le še 13) v nadzorni svet imenovali Mirjam Vuk in Miho Černelča, ki po ocenah naših virov sodita v tabor blizu Mihatovićeve. Odločitev zaposlenih za Mihatovićevo ne bi mogla priti v boljšem času. Jutri dopoldne bodo namreč na sodišču odločali, ali je zakonita zastopnica Goletova ali Mihatovićeva, pozno popoldne pa je napovedan tudi sestanek največjih lastnikov Proteja. Med obravnavo na sodišču in sestankom lastnikov bo potekala tudi seja nadzornega sveta ACH, na kateri bodo imeli Mihatovićevi naklonjeni nadzorniki izrazito premoč. Poleg obeh zaposlenih lahko namreč Mihatovićeva računa najmanj še na podporo odvetnice Tadeje Hočevar, ki je bila v nadzorni svet imenovana prav na njeno pobudo. Večji del seje je sicer namenjen prav Goletovi, saj naj bi nadzorniki med drugim obravnavali tudi nekatere domnevne nepravilnosti oziroma nejasnosti pri lanskoletnem poslovanju ACH in Adrie Mobila. Odločali naj bi tudi o vsebini razpisa, s katerim nameravajo s ponedeljkom iskati novega direktorja holdinga.
Zadnje zaostrovanje boja za prevzem nadzora nad ACH le še dodatno potrjuje, da banke nimajo več praktično nobenega nadzora nad holdingom, ki jim dolguje več kot sto milijonov evrov. Spor med obema direktoricama in lastniki bi lahko brez večjih težav presekala že Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki bi lahko kadar koli unovčila zavarovanja, Proteju zasegla delnice ACH in imenovala svojo upravo in nadzorni svet holdinga. Namesto tega pa so se banke raje na presenečenje mnogih odločile, da za posebnega pooblaščenca imenujejo nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Rudija Grbca, ki bo bedel nad potekom finančnega prestrukturiranja. Grbec je bil sicer v upravi Istrabenza že v času, ko je koprski holding z bančnimi posojili kupoval delnice Petrola in obnavljal portoroški hotel Palace ter nato pod previsokim finančnim bremenom končal v prisilni poravnavi.
Družbeniki Proteja bodo o izbiri novih kandidatov za nadzorni svet ACH in razveljavitvi spornega prenosa Adrie Mobila odločali na skupščini 18. junija, vendar je vprašanje, ali bodo odločitev sploh lahko sprejeli. Za sprejem sklepov je namreč na skupščini Proteja pri veliki večini sklepov potrebna najmanj 75-odstotna večina, ki pa jo je mogoče doseči le, če bi se vsi trije tabori lastnikov uspeli poenotiti. Poleg Rigelnika (14,8 odstotka) sta največji lastnici Proteja prav Mihatovićeva (10,2 odstotka) in Goletova (9,4 odstotka). Toda po neuradnih informacijah je Goletova že leta 2005 slabe tri odstotke Proteja za 480.000 evrov prodala zamejskemu finančnemu holdingu KB 1909. To je včeraj Goletova zanikala in zatrdila, da ima še vedno v lasti enak delež kot ob ustanovitvi Proteja. KB 1909 se sicer v lastništvo Proteja do danes še ni uspelo uradno vpisati, saj bi morali po družbeniški pogodbi s tem soglašati vsi lastniki.
To ni bil edini posel, ki ga je s KB 1909 sklenila Goletova. Adria Mobil naj bi namreč zamejskemu holdingu že pred okoli dvema letoma odobrila tudi 5,6-milijonsko posojilo. Prek Italijanov je namreč Goletova, tako naši viri, reševala naložbo Adrie Mobila v propadlega španskega proizvajalca počitniških prikolic Sun Roller. Slednjega je Adria Mobil kupila leta 2007, na predvečer svetovne finančne krize, že dve leti po nakupu pa je španska družba končala v stečaju. Depozit Adrie Mobila naj bi v KB 1909 uporabili za nakup terjatev do španske družbe, zavarovanih z okoli deset milijonov evrov vrednim proizvodnim kompleksom v Španiji. KB 1909 je po navedbah naših virov zgolj neke vrste fiduciarni lastnik, saj naj bi bila do kupnine pri nadaljnji prodaji te nepremičnine upravičena Adria Mobil. Zakaj nepremičnine ni odkupila kar Adria Mobil neposredno in kakšen dogovor glede zemljišča španske družbe je sklenila s KB 1909, Goletova ni želela komentirati, saj da gre za »poslovno skrivnost« in njihovo »konkurenčno prednost«. Ob tem je še zatrdila, da se »nihče v Adrii Mobil ni nikoli okoristil na račun družbe«, prav tako pa so že naročili tudi neodvisno pravno revizijo teh poslov.
