Odnos med šefi slabe banke, ki jo kot glavni izvršni direktor vodi Torbjörn Månsson, in vlado oziroma ministrstvom za finance pod vodstvom Dušana Mramorja se zaostruje. Månsson naj bi na nedavnem pogovoru s predstavniki ministrstva o spremembah v upravljanju slabe banke zagrozil, da bo v primeru posegov v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) poskrbel za znižanje bonitetnih ocen države. Vodstvo je ugrabilo slabo banko, je bilo zato včeraj slišati iz vladnih vrst, a v DUTB očitke zanikajo. »Nobenih takih groženj ni bilo in jih ne bo. DUTB z ugodnimi bonitetnimi ocenami le pridobiva, zato ravna v skladu s tem,« so zatrdili v slabi banki. »Ministrstvo za finance posameznih pogovorov med predstavniki DUTB in ministrstva ne pojasnjuje javnosti,« so bili s pojasnili skopi na finančnem ministrstvu.
V omenjenih pogovorih naj bi se vnela še razprava o prihodnji sestavi upravnega odbora DUTB, pri čemer naj bi Månsson zahteval, da se mu pridruži Janne Harjunpää, znan predvsem kot najbolje plačani svetovalec DUTB. V slabi banki so zatrdili, da niso vladi podali nobenih zahtev po imenovanju kogar koli v upravni odbor. »Ministrstvo kadrovskih odločitev javnosti ne napoveduje,« so dejali na ministrstvu, kjer so seznam kandidatov za neizvršne direktorje po naših informacijah že pripravili. Na njem naj bi bili Primož Karpe iz investicijskega sklada Blue Sea Capital s sedežem v Luksemburgu, nekdanji predsednik nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) Marko Simoneti in Natalija Stošički iz SID banke.
Månsson trdi, da jih napadajo, kdo, ne ve
S spremembami v upravnem odboru DUTB, kjer položaje neizvršnih direktorjev zdaj zasedajo Lars Nyberg, Carl-Johan Lindgren, Arne Berggren in Mitja Mavko, si želi finančno ministrstvo zagotoviti večji nadzor nad slabo banko. K nadzoru DUTB zavezuje ministrstvo za finance zakon, v slabi banki pa so predloge, pripombe in zahteve ministrstva doslej že večkrat preprosto zavrnili. Tako so se požvižgali na predlog nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, naj razmislijo o znižanju prejemkov, ki dosegajo, spomnimo, tudi več deset tisoč evrov. Prezrli so opozorilo, da je zavarovanje odgovornosti vodilnih kadrov, za kar je DUTB plačala več kot 300.000 evrov, nepotrebno, v nasprotju z gospodarno porabo javnih sredstev in v nasprotju z zakonom. Ob vsaki drugi pripombi zaradi na primer nedoseganja ciljev v postopkih prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, (ne)prodaji premoženja in tudi izraženih (večjih) pričakovanjih Banke Slovenije so v DUTB glasno poudarjali, da si posegov v svojo neodvisnost ne bodo dovolili.
Nezadovoljstvo z delom slabe banke je medtem vse večje, vrh pa je doseglo z razkritjem ugotovitev komisije za preprečevanjem korupcije (KPK). Vlada, ki opravlja funkcijo skupščine družbe, je napovedala spremembe, tudi kadrovske, na kar se je včeraj ostro odzval Månsson: »DUTB je napadena.« »Ustvarja se vtis, da smo skorumpirani, preplačani in da nič ne delamo,« je dejal in ocenil, da stojijo za napadom določeni zasebni interesi, ki si želijo spremembe v vodstvu in vpliv na odločitve. Na vprašanje, kdo so ti, ki naj bi jih želeli diskreditirati, je pozneje odgovoril, da to zanima tudi njega.
»KPK ni odkrila korupcije, ampak opozorila na tveganja«
V odzivu na poročilo KPK, ki je še vedno zaupno, je Månsson oceno, da so za zunanje izvajalce skupaj s stroški sodišč, izvršiteljev in notarjev porabili 12 milijonov evrov, označil za laž. Zatrdil je, da so za zunanje sodelavce porabili 5,2 milijona evrov, za velik del stroškov pa da so krive tudi država, ki je v letu 2013 večkrat spremenila načrte, banke in Banka Slovenije, ki jim ni dovolila sodelovanja pri pregledu slabih terjatev, ter evropska komisija, ki je z zahtevo po skrbnem pregledu prestavila začetek sanacije. Månsson je hkrati znova zanikal, da bi sodeloval pri najemanju svetovalne družbe Quartz+Co., katere solastnik je bil, zaposlovanje zunanjih sodelavcev pa je označil za dobro in splošno prakso, ki nima nobene zveze s korupcijo. Poudaril je, da komisija ni odkrila korupcije, ampak je zgolj opozorila na tveganja. Želel bi si več priporočil, kaj lahko storijo, da ta zmanjšajo, se bodo pa posvetili predlogu, da se namesto enotirnega uvede dvotirni sistem upravljanja.
Edino vodilo DUTB je po Månssonovih besedah državi in davkoplačevalcem vrniti čim več denarja, porabljenega za sanacijo bank. Prav zaradi tega po njegovih besedah posegov v neodvisnost ne bodo dovolili. Tako je tudi zažugal, da bi lahko občutek možnosti vplivanja na DUTB vzbujal dvom o njeni neodvisnosti, hkrati pa je lahko vsaka odločitev videti državna pomoč, in opozoril, da Slovenija še vedno čaka na soglasje evropske komisije za Cimos.
Slaba banka mora najprej vrniti več kot milijardo evrov najetih posojil z državnim poroštvom, s katerimi je od bank odkupila slabe terjatve. Poleg tega mora državi vrniti še 203 milijone evrov z osemodstotno donosnostjo, in to po plačilu vseh stroškov delovanja, je finančne obveznosti slabe banke nanizal Månsson. Odgovornosti za milijarde, ki so jih od države dobile banke, pa sami ne prevzemajo.