Upravi Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja se je po neuradnih informacijah z bankami uspelo dogovoriti o pogojih prestrukturiranja in reprogramu posojil do leta 2020. V družbi naj bi namreč pred dnevi pristali na vse pogoje bank, trenutno pa naj bi bil krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju že v podpisovanju.
Podrobnosti dogovora z bankami v Perutnini Ptuj ne želijo komentirati, prav tako ne, kdaj bodo sklicali dokapitalizacijsko skupščino. Eden od pogojev bank je namreč tudi dokapitalizacija ptujske družbe v višini okoli 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah naj bi bankirji dali Glaserju na voljo največ leto dni, da dokončno izpelje dokapitalizacijo, v nasprotnem primeru pa bi bil razveljavljen tudi dogovor o reprogramu posojil.
Po prvotnih načrtih bi morala Glaser in francoska BNP Paribas Fortis, ki Perutnini Ptuj svetuje pri dokapitalizaciji, ponudbe potencialnih strateških vlagateljev predstaviti že konec lanskega leta. Vendar v družbi zdaj pravijo, da bodo ponudbe najprej predstavili nadzornemu svetu in šele nato bankam upnicam. Po neuradnih informacijah naj bi v Perutnini banke sicer uspeli prepričati, da bodo lahko del sredstev iz dokapitalizacije namenili tudi za razvoj, naložbe in širitev na nove trge.
»Perutnina Ptuj ima podobne težave kot številne druge slovenske družbe, saj se je v preteklosti kratkoročno in po različnih pogojih zadolževala pri več različnih bankah. Sedaj se bodo banke povezale v enoten sindikat, s čimer bodo imela vsa posojila enake pogoje, banke pa enotna zavarovanja,« nam je povedal predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj Borut Bratina. Za zavarovanje skupno okoli sto milijonov evrov posojil bodo morali v Perutnini Ptuj zastaviti praktično vse svoje premoženje, vključno z nepremičninami, hčerinskimi družbami, terjatvami in zalogami. Poleg tega bo morala menedžerska družba Holding PMP privoliti tudi v podaljšanje zastavnih pravic na svojem 10-odstotnem paketu delnic Perutnine Ptuj.
Kakšen je trenutni finančni položaj Skupine Perutnina Ptuj in koliko posojil jim je lani uspelo odplačati, v družbi ne pojasnjujejo. »Perutnina Ptuj stalno poravnava vse svoje obveznosti in je v zadnjem obdobju znatno zmanjšala skupni obseg zadolženosti družbe in celotne skupine,« je pojasnil Glaser.
Lani so v ptujski prehrambni skupini zvišali marže iz poslovanja, tako da je bil devetmesečni dobiček iz poslovanja pri slabih 12 milijonih evrov za kar polovico višji kot v enakem lanskem obdobju. Na poslovanje je pozitivno vplivalo predvsem ugodno gibanje cen surovin, medtem ko so se na drugi strani soočali s padcem prihodkov od prodaje. V prvih devetih mesecih lanskega leta so ustvarili 188 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je okoli 17 milijonov evrov oziroma osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju.
Koliko čistega dobička oziroma izgube so ustvarili v celotnem lanskem letu, v Perutnini Ptuj ne razkrivajo. Vsekakor pa bo imel Glaser velike težave pri prepričevanju revizorjev, da jim še vedno ni treba slabiti posojil propadlima holdingoma Center Naložbe in Infond Holding Boška Šrota ter 25-milijonske naložbe v delnice Merkurja. Slednji je namreč pred kratkim končal v stečaju, njegove delnice pa so bile v začetku tega tedna že izbrisane iz registra Centralne klirinško-depotne družbe KDD. Stečaj Merkurja pa Glaserju odpira novo fronto. Medtem ko se je uprava Merkurja zaradi sodnega spora s Perutnino Ptuj na lanski skupščini vzdržala glasovanja o predčasnem odpoklicu Glaserju naklonjenih nadzornikov, ima zdaj proste roke stečajna upraviteljica Merkurja Simona Goriup.
