Ministrstvo za finance je pri nadzoru nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) povsem odpovedalo. Čeprav so se sumi o nepravilnostih pri delovanju slabe banke, še posebno pri porabi milijonov za razne svetovalce, pojavljali že vse od ustanovitve marca lani, do danes ministrstvo ni poseglo v ustroj in delovanje družbe. Poročilo protikorupcijske komisije o DUTB, v kateri KPK med drugim ugotavlja milijonske izdatke za zunanje svetovalce, sporno kadrovanje in izjemno visoke prejemke zaposlenih, je torej v enaki meri kritika tako DUTB kot tudi ministrstva za finance.
Nadzor ministrstva pomanjkljiv in ne dosega namena
Pristojnost za nadzor nad delovanjem DUTB podeljuje ministrstvu za finance zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zakon, spisan v času ministrovanja Janeza Šušteršiča, načinov izvajanja nadzora res ne določa, a po ugotovitvah protikorupcijske komisije je DUTB vse od ustanovitve preprosto brez nadzora. »Nadzor ministrstva za finance ne dosega svojega osnovnega namena oziroma je pomanjkljiv in ne prispeva v zadostni meri k zagotovitvi gospodarne porabe javnih sredstev in povrnitvi velikih zneskov proračunskih sredstev, ki so bila vložena v sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema,« je v še javno neobjavljenem končnem poročilu med drugim zapisala komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki od ministrstva hkrati pričakuje, »da bo odločneje uveljavilo svoje pristojnosti, ki mu jih podeljuje zakon«.
Medtem se tako na ministrstvu kot v DUTB odzivu na poročilo izogibajo. »Postopek pri komisiji še ni končan. Poročilo ni informacija javnega značaja,« so s pojasnili skopi na DUTB. »Ministrstvo bo skladno s pozivom vlade v tem tednu pripravilo odzivno poročilo in predlog ukrepov glede DUTB. Poročilo je v pripravi, zato vsebine še ne moremo pojasnjevati javnosti,« pa pravijo na finančnem ministrstvu pod vodstvom Dušana Mramorja.
Na ministrstvu za finance so se pred očitki KPK med drugim branili tudi s pojasnili, da z določenimi odločitvami DUTB niso bili seznanjeni oziroma so se z njimi seznanili iz medijev. A glede na to, da je med neizvršnimi direktorji DUTB sedel tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, so na KPK navedbam ministrstva, kot pravijo, »težko sledili«. Mesto neizvršnega direktorja, ki ga je po (nesporazumni) razrešitvi Andreja Širclja, državnega sekretarja na finančnem ministrstvu pod vodstvom Janeza Janše, prevzel Mavko, je namenjeno prav finančnemu ministrstvu. Šušteršič, ki je na to mesto predlagal svojega državnega sekretarja Dejana Krušca, je že pred časom pojasnil, da »mora minister pri tako pomembnem projektu imeti neposredno možnost spremljanja, kaj se dogaja«. Mavko je finančno ministrstvo medtem sicer zapustil, položaja neizvršnega direktorja DUTB pa ne. Na vprašanje, ali bo morebiti sprostil mesto Mramorjevemu sekretarju, konkretno ne odgovarja. Kot pravi, je to vprašanje za lastnika oziroma vlado, ki imenuje in razrešuje neizvršne direktorje DUTB. Po naših neuradnih informacijah naj bi zakonske spremembe, ki jih zdaj pripravljajo na ministrstvu za finance, sicer vključevale tudi spremembe na področju imenovanja članov upravnega odbora DUTB. KPK sicer predlaga, da bi v slabi banki namesto enotirnega sistema uvedli dvotirni sistem upravljanja, ali bodo na ministrstvu priporočilu sledili, pa ni znano.
Mavko: Ne vem, ali je urna postavka svetovalcev v pristojnosti KPK
In kako komentira poročilo KPK Mavko, zdaj svetovalec direktorja v konstituenčni pisarni EBRD v Parizu? »Poročilo je treba jemati z vso dolžno resnostjo. Menim, da lahko družba (DUTB, op. p.) na veliko trditev utemeljeno odgovori oziroma zna pojasniti okoliščine posameznih navedb. Drznil pa bi si oceno, da je šla KPK zelo daleč s svojimi ocenami primernosti in višine stroškov. Ne vem, ali je urna postavka svetovalne pogodbe v pristojnosti KPK,« je do ugotovitev KPK kritičen Mavko. Kot je znano, je KPK v poročilu med drugim ugotovila, da je DUTB od ustanovitve marca lani do avgusta letos zunanjim izvajalcem izplačala okoli 12 milijonov evrov, tudi sicer pa je večji del pozornosti namenila plačilom raznih zunanjih izvajalcev, partnerjev, njihovim kasnejšim zaposlitvam in plačam na slabi banki. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev DUTB opravlja sicer računsko sodišče, ki pa poročila še ni končalo.
Mavko v poročilu sicer pogreša razmejitev med tem, kaj se je zgodilo v letu 2013, kar je označil za »porodne krče DUTB«, in tem, kje je danes. Je pa tudi Mavko, odkar ni več državni sekretar na ministrstvu za finance, na plačilni listi DUTB. Pripada mu nadomestilo v višini 6000 evrov bruto na mesec, mu pa DUTB krije tudi stroške prevoza, prehrane in bivanja v Sloveniji. Kot so nam pojasnili na DUTB, so mu za stroške prevoza in nastanitve od avgusta plačali 1400 evrov.