Slovenska industrijska politika je bila ena glavnih tem dvodnevne poslovne konference, ki se je s pogovorom z Mramorjem danes končala v Portorožu. Mramor je priznal, da doslej pri nas ni bilo delujoče strategije na področju industrije.
Vizija industrijske politike
Kot je poudaril, se bodo priprave strategije resno lotili takoj, ko bo končano delo na proračunu za leto 2015 in bodo pokrite osnovne stvari v zvezi z državnim premoženjem - takoj v začetku prihodnjega leta. Jedro strategije - vizija in osnovni cilji - pa mora biti pripravljeno v treh mesecih, je poudaril.
Mramor sam ima vizijo industrijske politike. »V glavi imam koncept, a ga ne bi razlagal, saj še ni dovolj premišljen,« je povedal. »Ga bom usklajeval z gospodarskim ministrom,« pa je dodal, potem ko ga je voditelj pogovora Peter Frankl s časnika Finance spomnil, da je sam pred tem izrazil upanje, da na čelu gospodarskega ministrstva ne bo več sedel dolgo.
Mramor je sicer v pregledu svojega delovanja na čelu finančnega ministrstva v zadnjih dveh mesecih izpostavil rebalans proračuna za leto 2014, ki je že šel skozi parlamentarno proceduro, prestrukturiran pa je bil tudi proračun za leto 2015.
Pokritje 715 milijonov evrov primanjkljaja
Vlada premierja Mira Cerarja je morala za leto 2015 najti način za pokritje 715 milijonov evrov primanjkljaja. Pri tem so se skušali izogniti novim obremenitvam gospodarstva - 107 milijonov evrov bodo pridobili s povečanjem prihodkov v proračun, 608 milijonov pa z zmanjšanjem odhodkov, je poudaril Mramor.
V proračunu se investicijski izdatki glede na leto 2014 v letu 2015 povečujejo za petino. Slovenija računa predvsem na velike infrastrukturne projekte, kot so vlaganja v železniško infrastrukturo in Luko Koper. Velik interes za vlaganja na tem področju je sicer izkazala tudi kitajska politična in gospodarska delegacija, ki se mudi pri nas ravno te dni.
Med glavnimi vprašanji v tem trenutku je Mramor izpostavil banke. Ministrstva za finance, gospodarstvo in pravosodje na tem področju vzpostavljajo formalno sodelovanje z Banko Slovenije, da bi postopek prestrukturiranja podjetij tekel kar se da gladko, je pojasnil minister.
Med najtežjimi stvarmi so pogajanja s sindikati
Med najtežjimi nalogami trenutno pa so pogajanja s sindikati. Težavo predstavlja dejstvo, da je sindikatov ogromno in da nekateri zastopajo zelo specifične poklice in malo število članov. Vprašanje je, ali bo dogovor z vsemi možno doseči, je opozoril minister.
Mramor je sicer sindikate in navzoče spomnil, da moramo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu porezati že zaradi Evropske komisije. Bruselj bi nam namreč v nasprotnem primeru lahko tudi zamrznil črpanje evropskih sredstev - in to v letu, ki je še zadnje na voljo za črpanje sredstev iz stare evropske perspektive.
Ob tem pa bi takšen scenarij vodil tudi do izgube zaupanja vlagateljev, kar bi za sabo potegnilo nove negativne posledice. Zaradi vseh neposrednih in posrednih negativnih potencialnih učinkov bo morala vlada razmisliti, kaj bo storila, če dogovora s sindikati ne doseže, je opozoril Mramor.
Davčne blagajne učinkovite na Hrvaškem
Glede konkretnih proračunskih ukrepov je minister med drugim poudaril, da so se davčne blagajne izkazale za učinkovite na Hrvaškem, ki je zelo podobno okolje našemu. Glede davka na dodani sladkor v pijačah je opozoril, da sta ga predlagali ministrstvi za zdravje in kmetijstvo in je tudi glede smiselnosti treba spraševati njiju.
Povedal je še, da na ministrstvu trenutno preračunavajo trošarine na gorivo. »Če delamo izračune, to pomeni, da vidimo težavo,« je pojasnil. Njegov cilj bo sicer doseči kar najvišji trošarinski prihodek, kakšna bo optimalna politika, pa bodo izračuni šele pokazali.
Finančni minister je opozoril tudi na hitro razdolževanje podjetij v Sloveniji. Samo iz leta 2012 na 2013 se je skupni dolg podjetij, izražen kot delež BDP, znižal za 10 odstotnih točk - s 84 odstotkov na 74 odstotkov, v prvem polletju letos pa je še dodatno padel na 71 odstotkov BDP. »Razdolževanje gre po hitrem postopku,« je poudaril in ocenil, da mantra, da je vsako tretje podjetje prezadolženo, verjetno ne drži več popolnoma.
15 podjetij s seznama za privatizacijo je treba privatizirati v skladu z načrtom
Se pa je dotaknil tudi vprašanja privatizacije. Mramor osebno meni, da je treba 15 podjetij s seznama za privatizacijo privatizirati v skladu z načrtom, nato pa ravnati v skladu z vnaprej pripravljeno strategijo.
Strah pred privatizacijo je sicer običajen in prisoten v vsaki državi, je glede nasprotovanja sindikatov in javnosti poudaril minister. A je opozoril, da je prodaja nestrateških naložb nujna, tudi zato, ker država podjetij ne more kapitalsko podpirati pri njihovem razvoju. Kot je dodal, se je v Sloveniji v zadnjih letih naklonjenost privatizaciji občutno povečala.
