Zaradi oteženega financiranja poslovanja z bančnimi posojili se je v zadnjem času več podjetij začelo ukvarjati s faktoringom. K temu jih spodbujajo tudi razmeroma visoki panožni donosi. Ti znašajo od enega do treh odstotkov na mesec, odvisno od tveganosti terjatve. Če vzamemo srednjo vrednost v višini dveh odstotkov, to predstavlja 24-odstotno obrestno maržo na leto.

Izboljšanje likvidnosti brez zadolževanja

V Sloveniji je bil faktoring zapostavljen in obravnavan kot »poslednji izhod« za podjetja v likvidnostnih težavah. A po pojasnilih Afaktorja v lasti Abanke faktoring še zdaleč ni to, saj predstavlja sodobno finančno storitev. Z njegovo pomočjo se podjetjem pri dnevnem poslovanju izboljšajo denarni tokovi, ne da bi se za ta namen dodatno zadolževala. V preteklosti so največjo konkurenco faktoringu predstavljale banke z zelo bogato ponudbo kratkoročnih posojil. Po nastopu gospodarske in bančne krize pa se je povpraševanje po faktoringu začelo povečevati.

Tudi v družbi S-Factoring Banke Sparkasse so pojasnili, da je ključni motiv financiranja podjetij na podlagi odstopa terjatev zagotavljanje stalne likvidnosti. Zaradi različnih razlogov, med drugim poslabšanja bonitete podjetja, neustreznega zavarovanja za odobritev ali podaljšanje ročnosti posojil in poostritev zahtev Basel III, ki narekujejo znižanje tvegane aktive banke, namreč banke podjetjem zagotavljajo likvidnost v manjšem obsegu. Naraščanje povpraševanja po faktoringu gre pripisati tudi ravnanju »večjih igralcev« z večjo tržno močjo, ki so začeli podaljševati plačilne roke, je dejal Jan Krainer, vodja oddelka za faktoring v družbi Aleja finance. Pri tem opaža, da v zadnjem času s prebujanjem gospodarskih aktivnosti narašča potreba tudi po financiranju obratnih sredstev.

Na svetovni ravni faktoring dosega, nadaljujejo v S-Factoringu, najvišjo rast ravno na področju financiranja obratnega kapitala. V primerjavi z letom 2012 se je faktoring lani zvišal za pet odstotkov. Globalno so v tej panogi leta 2013 družbe odkupile za 2,23 bilijona evrov terjatev. V Sloveniji je faktorinški promet lani po podatkih, ki se poročajo na Factoring Chain International (FCI), znašal 626 milijonov evrov, kar pomeni približno 1,8 odstotka BDP. Odkupe terjatev v manjšem obsegu izvajajo tudi banke in manjši ponudniki na trgu, tako da je promet v resnici višji in po oceni S-Factoringa dosega vsaj 700 milijonov evrov oziroma dva odstotka BDP. Kljub naraščanju povpraševanja po faktorinških storitvah je delež faktoringa v BDP v Sloveniji nižji od povprečja v Evropi. To pomeni, da obstajajo možnosti za rast storitev faktoringa, so prepričani v Prvem faktorju.

Odkup terjatev še ne pomeni faktoringa

Čeprav je faktoring praviloma dražji od kratkoročnih kreditov, je za podjetja priročen vir financiranja, hkrati pa se v računovodskih izkazih ne odrazi v višji zadolženosti, čez čas pa celo izboljša kreditni potencial, je opozoril Krainer. K dražjim storitvam faktoringa prispevajo tudi visoke zavarovalne premije. Zavarovanje terjatev pri zavarovalnicah je zagotovo razlog, da je cena storitev faktoringa zaradi višine zavarovalne premije nekoliko višja, je pojasnila direktorica Prve finančne agencije Dragica Razboršek. Pri tem je opozorila, da zavarovalnica ne zavaruje vseh terjatev, na primer do občin, ministrstev in državnih institucij. Direktor in solastnik podjetja Interfinance Marko Voljč pa opaža, da se zavarovalnice izogibajo zavarovanja terjatev finančnih družb v zasebni lasti. »Sodeč po bilancah so zasebna faktorinška podjetja zelo zadolžena, kar pomeni, da ne morejo imeti prvovrstnih bonitet. Toda če upoštevamo še terjatve, ugotovimo, da se obveznosti s terjatvami izenačijo. V tem primeru pa je kapitalska ustreznost bistveno boljša od nekaterih uveljavljenih družb na trgu,« je opozoril Voljč.

Družbe, ki se ukvarjajo s faktoringom, odkupujejo terjatve v vseh panogah. Kot je pojasnila Razborškova, so predmet faktoringa praviloma terjatve z daljšim plačilnim rokom (od 60 do 90 dni) in pa terjatve do dolžnikov, ki imajo sicer dobro boniteto, vendar kljub krajšemu plačilnemu roku zamujajo s plačili. To so na primer občine, javni zavodi in ministrstva. Za njih velja 30-dnevni plačilni rok, vendar pa so njihova plačila odvisna od tega, kdaj dobijo sredstva iz proračuna. Voljč je dejal, da opažajo več povpraševanja po faktoringu, ko vodilno podjetje v panogi zaide v težave oziroma ko se pojavi negotovost. Kot primer je navedel Mercator, ko še ni bilo znano, ali bo prevzet. Tudi pri zatonu gradbeništva pred leti so številna podjetja iz panoge povpraševala po faktoringu. »Ker obstaja preveliko tveganje, v takšnih primerih ne odkupujemo terjatev,« je dodal Voljč. Zaradi visokih rasti insolvenčnih postopkov pa so se v Afaktorju usmerili v izvozni faktoring.

Poplava faktorinških podjetij je lahko nevarna

Ob predpostavki zadostnih sredstev vstop v donosno faktorinško panogo ni zahteven. Zato manjša zasebna podjetja že postajajo trn v peti večjim, na trgu uveljavljenim družbam. Ob naraščajoči ponudbi se v Afaktorju bojijo, da v Sloveniji ni zadostnega specifičnega znanja o faktoringu, kar lahko škoduje celotni panogi. Nadalje, ker veliko novih ponudnikov ne razpolaga z ustrezno finančno podporo, ne bodo mogli zagotavljati kontinuirane ponudbe financiranja, kar je za faktoring bistveno. Zato ni naključje, da so faktoring družbe praviloma v lasti bank ali močnih finančnih skupin. Obstaja pa tudi nevarnost, da se bodo »faktoringa« lotile banke same in ga pretvorile v bančno kreditiranje, kar faktoring ni, so dodali v Afaktorju. V Prvem faktorju pa se jim zdi prav, da imajo podjetja možnost izbire. Toda pri tem opozarjajo, da veliko družb ponuja odkup terjatev, kar pa ne pomeni nujno faktoringa. Faktoring je namreč sklop različnih finančnih storitev.