Evropske banke že dolgo niso bile tako prestrašene. Potem ko je večini nekako uspelo prebroditi krizo, jih sedaj plašijo obremenitveni testi, ki jih bo v imenu Evropske centralne banke (ECB) jeseni začela izvajati Evropska bančna agencija (EBA). Več kot očitno je namreč, da nekaj bank ostrih zahtev ECB ne bi preživelo, kar dokazuje mobilizacija frankfurtskih bankirjev, ki svetujejo evropskim bankam, naj vendarle izkoristijo dobre razmere na finančnih trgih in se dokapitalizirajo.
ECB je prisluhnila tudi ena največjih evropskih bank Deutsche bank, ki je sicer še po lanski tri milijarde evrov težki dokapitalizaciji samozavestno razglašala, da je kapitalsko zdrava in odporna proti vsem šokom. Letošnja pomlad je po 30-odstotnem znižanju dobička to trditev postavila na laž. Za kapitalsko ustreznost Deutsche bank pa bo poskrbel kar katarski emir Šejk Tamim bin Hamad Al Thani. Investicijskemu holdingu njegove družine Paramount Holding Services se lahko nemška banka zahvali za 1,75 milijarde evrov kapitala, ki ga je pridobila s prodajo 60 milijonov delnic. A s tem Deutsche bank še ni končala svojega pohoda po kapitalskih trgih, saj želi do junija skupno zbrati osem milijard evrov kapitala. Preostanek naj bi pridobila z izdajo do 300 milijonov novih delnic, ki bodo v prvi vrsti ponujene obstoječim delničarjem, ob nezadostnem zanimanju pa naj bi v svojo globoko denarnico znova segel katarski emir. Sodeč po trenutnih razmerah na trgu vlagateljev ne bo manjkalo. Deutsche bank se je denimo v tem tednu še dodatno finančno podkrepila z izdajo 3,5 milijarde pogojno zamenljivih obveznic Co-Co, povpraševanje po katerih je preseglo 25 milijard evrov.
Deutsche bank še zdaleč ni edina banka, ki se je odločila izkoristiti ugodne razmere na finančnih trgih za izdajo obveznic Co-Co. V preteklih mesecih so denimo Barclays, KBC, Crédit Suisse, Société Générale, Crédit Agricole, Banco Santander in druge izdale trikrat več obveznic Co-Co kot lani. Še več se jih je odločilo za krepitev kapitala, bodisi s prodajo premoženja, prestrukturiranjem ali z izdajo delnic. Po oceni finančnega časnika Financial Times naj bi evropske banke od lanskega julija do maja letos zbrale 35,5 milijarde evrov kapitala, približno 26 milijard evrov z izdajo novih delnic, šest milijard evrov pa s prodajo svojih naložb. Približno 3,7 milijarde evrov kapitala pa naj bi zbrale s tako imenovano carry trade oziroma s sposojanjem denarja po nizki obrestni meri in vlaganjem v vrednostne papirje z višjim donosom. Poceni denar je posojala seveda ECB, banke pa naj bi dobičke od vlaganja v obveznice z višjimi donosi porabile za slabljenje slabih terjatev, s čimer so si dejansko okrepile kapital.
Ocena Financial Times o dosedanjih dokapitalizacijah je morda celo nekoliko konservativna. Podpredsednik ECB Victor Constancio je namreč pred slabim mesecem dejal, da so se banke od lanskega julija kapitalsko podkrepile s 104 milijardami evrov. Ne glede na to, kdo ima pravilnejšo oceno, so strokovnjaki prepričani, da bodo morale v prihodnjih mesecih še naprej pridno zbirati kapital, če bodo želele prestati obremenitvene teste s količnikom temeljnega kapitala, višjim od osmih odstotkov. Analitiki bančne skupine Morgan Stanley so iz odgovorov ankete, ki so jo opravili po objavi metodologije obremenitvenih testov, namreč ocenili, da bodo evropske banke pred jesenjo na trgu skušale poiskati še približno 60 milijard evrov kapitala.
