Šok, ki ga je povzročil skoraj 30-odstotni padec vrednosti rublja, se je umiril šele po obljubi ruskega finančnega ministrstva in centralne banke, da bosta za boj proti valutnim nihanjem po potrebi namenila dodatnih 77 milijard dolarjev. Tavanje v temi pa se nadaljuje. Po finančnih trgih krožijo vse možne špekulacije, od tega, da so rubelj načele nizke cene nafte, mednarodne sankcije, napačne politične in ekonomske odločitve Kremlja ali celo ponedeljkova nenavadna, 625 milijard rubljev vredna izdaja obveznic energetskega velikana Rosneft, ki se je zadolžil po nižjih obrestih kot država. Ruse, vlagatelje in podjetja tako prežema vse večja negotovost.
Negotovost preteklih dni je Ruse prignala v trgovine, kjer so v strahu pred nadaljnjo depreciacijo rublja kupovali vse od živil do pohištva, in banke, kjer so s takšno vnemo kupovali devize, da so povzročili »tehnično napako« v sistemu. Negotovost je splašila vlagatelje, katerih eksodus je od novembra do sredine decembra znižal tržno kapitalizacijo podjetij na moskovski borzi s 531 na manj kot 385 milijard dolarjev – samo Microsoft je na newyorški borzi vreden denimo 372 milijard dolarjev.
Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so ob tem pojasnili, da bo iz Rusije letos odteklo okoli 134 milijard dolarjev kapitala, v prihodnjem letu pa tudi od 150 milijard dolarjev, kar je neposredno povezano tudi z negotovostjo v gospodarstvu. Zlasti tuja podjetja bodo zaradi valutnih tveganj ostala brez velikega dela prihodkov, zaradi nepredvidljivosti pa tudi brez možnosti natančnejšega poslovnega načrtovanja. »Nekatera tuja podjetja so se že pričela umikati iz Rusije, med slovenskimi pa trenutno ni zaznati teh namer,« so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Rdeča sreda za slovenska podjetja
Čeprav bi približno 400 milijard dolarjev težke devizne rezerve Moskve morale preprečiti hiter bankrot, bi lahko Rusija s padcem v štiri- do petodstotno brezno recesije potegnila za seboj marsikatero gospodarstvo. EU bi zaradi vpletenosti v ekonomsko vojno med ZDA in Rusijo prav lahko postala stranska škoda. »V vsaki vojni pride do povratnega udarca,« je opozoril analitik in poznavalec svetovnih razmerij dr. Klemen Grošelj, ki vidi glavno nevarnost v nižji kupni moči Rusov in ne toliko povračilnih sankcijah.
ZDA ne tvegajo veliko, saj z Rusi v trgovinskem smislu ne sodelujejo, svojo pasivno vlogo pa bi lahko drago plačala Nemčija, največja slovenska trgovinska partnerica. Že tako hodi po robu recesije, ob močnem padcu izvoza v Rusijo pa se ji praktično ne bi mogla izogniti. Negativni učinki so lahko celo dolgoročnejši. »Nemci izvažajo v Rusijo predvsem stroje, vendar se lahko ponje Rusi obrnejo tako k Japoncem kot Južnim Korejcem. Z dizelskimi agregati se je to že zgodilo,« je Grošelj ponazoril, kako dandanes ni več težko najti nadomestkov. Logično je torej, da so podjetja s stare celine pod vse večjim pritiskom. Nič drugače ni v Sloveniji.
Na Ljubljanski borzi so svojo mini verzijo »rdeče srede« doživeli vsi največji slovenski izvozniki v Rusijo. Delnice Gorenja, ki podobno kot Krka v večini poslov ni zavarovano pred valutnimi tveganji, so v začetku včerajšnjega trgovalnega dne zgrmele za 10,5 odstotka in končale dan več kot pet odstotkov nižje kot v torek. Novomeški farmacevt, ki bo zaradi nizkega rublja izgubil na desetine milijonov evrov, je po jutranjem šoku in skoraj devetodstotnem padcu vrednosti delnic do konca dne izgubil 2,83 odstotka vrednosti. Delnice zreškega Uniorja, ki bo zaradi valutnih nihanj ostal brez dveh milijonov evrov, so izgubile 5,7 odstotka vrednosti, logist Intereuropa, ki ima podružnico v Ukrajini, pa je izgubil 8,8 odstotka vrednosti. Pesimistične napovedi prihajajo tudi iz Heliosa. Ob nadaljevanju trenutnih razmer v Ukrajini in Rusiji bo prihodnje leto utrpel 10 milijonov evrov visok padec prihodkov.
Od politike do cen nafte
Negotov položaj za gospodarstvo je dodatno zaostril ruski predsednik Vladimir Putin, ki je pred vlagatelji dolgo skrival slabe napovedi za leto 2015. Kljub temu ostaja očitno odporen proti vsakršni krizi. Z 68 odstotki glasov je bil včeraj že petnajstič zapored imenovan za »moškega leta« in dobil 17-krat več glasov kot drugouvrščeni Vladimir Žirinovski, vodja stranke LDR. »Putin je nekdanji agent KGB, vojskovodja, ki vodi pešajoče rusko gospodarstvo v že preživeto vojno. Je ranjen, stisnjen v kot in nevaren. Če bo začutil, da ne more več rešiti gospodarstva, pričakujte, da bo naredil kaj nepričakovanega,« je Putinovo vlogo v trenutni krizi in potencialnih konfliktih za Dnevnik orisal James Miller, glavni urednik spletnega medija The Interpreter, ki je specializiran za analizo dogajanja v Rusiji.
Pomemben del igra tudi propaganda, razen dveh medijev, so vsi že zaprti ali pod nadzorom Kremlja. Putinova propaganda je po mnenju Millerja zaslužna za to, da ruski prebivalci vidijo Nato kot grožnjo, so prepričani, da je Kijev leglo nacistov in da je EU na robu moralnega in ekonomskega zloma. Približno 70 odstotkov jih meni, da so ZDA sovražnik. A tako kot v vsako šalo je Putin vsaj v zadnje propagandno sporočilo vmešal zrno resnice. Naključij je enostavno preveč. ZDA so glavna svetovna velesila na finančnih trgih, kjer so Rusi v preteklih dneh doživeli zlom, pomembno vlogo pa igrajo tudi na trgu nafte, katere nizke cene hromijo rusko gospodarstvo in ovirajo krepitev vezi med Rusijo, Kitajsko in Iranom – silami, ki naj bi bile nekakšen antipod EU in ZDA.
Ravno Iran prinaša k dinamiki gibanja cen nafte povsem novo, pogosto spregledano dimenzijo. Nizka cena nafte ne sesuva le Rusije, temveč tudi Iran, kar je ključen podatek v luči razmerij na Bližnjem vzhodu, ki jih definira »večni« spopad med šiiti in suniti, katerega osrednja akterja sta prav Iran in Savdska Arabija. Ob tem spomnimo, da so Savdijci skupaj z Izraelci ustvarili Islamsko državo (IS), Iran pa na drugi strani podpira libanonsko gibanje Hezbolah, ki se bojuje na nasprotni strani. Iran in Rusija podpirata hkrati tudi sirskega predsednika Bašarja Al Asada, ki se prav tako bojuje proti IS. Savdska Arabija ima tako jasen interes za znižanje cene nafte. S proizvodnjo nafte v višini 10 milijonov sodov na dan, najvidnejšo vlogo v kartelu Opec in z 800 milijardami dolarjev deviznih rezerv pa tudi sredstva za vpliv na trg surove nafte.
Po prepričanju nekaterih naj bi se z nižanjem cen nafte bojevala tudi proti ameriškem razcvetu naftne industrije, ki temelji na izkoriščanju nafte iz plasti skrilavcev. Ekonomska vojna Rusije in ZDA bi tako lahko v zadnjo plat ugriznila tudi slednjo. V ameriškem energetskem velikanu Chevron so priznali, da ob trenutnih cenah nafte s črpanjem dejansko že kujejo izgube.
