Potem ko so Cimosu banke in njegovi kupci odobrili dobrih 38 milijonov evrov svežih denarnih sredstev, so v koprski skupini včeraj poravnali dogovorjeni del obveznosti do svojih dobaviteljev, ki svojih terjatev niso imeli zavarovanih.
Gre za enega pomembnih mejnikov Cimosove prisilne poravnave. Cimos je že konec marca svojim poslovnim partnerjem dolgoval 130 milijonov evrov. Proti koncu oktobra se je ta znesek znižal »le« na 101 milijon evrov. Poleg številnih dobaviteljev v Sloveniji je dogovor o poravnavi obveznosti vključeval tudi plačilo dolgov do Cimosovih hčerinskih družb na Balkanu. Da bi dogovor veljal, so ga morali podpreti dobavitelji, ki so lastniki najmanj 90 odstotkov terjatev. Usoda številnih od njih je odvisna prav od Cimosa.
Čemu so se morali torej dobavitelji odpovedati? Tisti, ki blago dobavljajo slovenskemu delu Cimosa (poleg matične družbe še Cimosu Tam in Livarni Vuzenica), so se z dogovorom odrekli 45 odstotkom svojih terjatev. Po prvotnem dogovoru bi morali četrtino poplačanih terjatev dobiti že novembra, a se je rok zamaknil za mesec dni. Še 30 odstotkov pa naj bi dobili v osmih polletnih obrokih od novembra 2015 naprej. V bistveno boljšem položaju so dobavitelji, ki poslujejo s Cimosovimi hčerinskimi družbami v državah nekdanje Jugoslavije. Ti so se morali odpovedati le četrtini svojih terjatev. Tudi z dinamiko plačila so lahko bolj zadovoljni. 40 odstotkov terjatev bodo prejeli takoj, 35 odstotkov terjatev pa lahko pričakujejo od februarja 2015 dalje, in to zgolj v štirih polletnih obrokih.
Z izjemo šestih bank v slovenski lasti, ki so skupaj prispevale 20 milijonov evrov, je Cimosu sredstva za plačilo dobaviteljev zagotovilo tudi deset njegovih največjih kupcev iz avtomobilske industrije. Ti bodo družbi zagotovili tudi del od skoraj 12 milijonov evrov potrebnih sredstev za financiranje naložb v obliki finančnega lizinga strojev in opreme. Od decembra 2015 naj bi bil Cimos tovrstne naložbe po načrtih že sposoben financirati sam.
Številni dobavitelji, ki so v preteklosti živeli le na račun Cimosa, s to družbo v prihodnje ne bodo več sodelovali. V Kopru so si namreč kot enega od ciljev v prisilni poravnavi zastavili tudi zmanjšanje števila dobaviteljev. Teh je imel Cimos do zdaj okrog 2000. Pri tem nameravajo v skupini nabavo izvajati prek matične družbe, saj so jo v preteklosti številne hčerinske družbe izvajale samostojno. S tem ukrepom, ki ne bo povzročil dodatnih stroškov, v družbi načrtujejo večje prihranke. Od leta 2015 do 2018 naj bi se tako stroški nabave znižali za več kot enajst milijonov evrov. Samo pri stroških, povezanih z nakupom električne energije, želijo v družbi prihraniti 300.000 evrov na leto.