Nespremenjeni je osrednja denarna ustanova v območju evra pustila tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki tako ostajata pri 1,5 oz. nič odstotkih.
Nekateri analitiki menijo, da utegne Draghi v svojih izjavah nakazati na pripravljenost Frankfurta za poseg v ključno obrestno mero v prihodnjih mesecih ali nove ukrepe za povečanje količine denarja v obtoku, če bodo razmere to narekovale.
Poznavalci so sicer še pred nekaj tedni ocenjevali, da bo ECB nekaj časa igrala stransko vlogo in pomembnejših ukrepov ne bo sprejemala, vendar pa bi razvoj dogodkov v zadnjih dneh to oceno lahko spremenil.
Kot prvo je izid parlamentarnih volitev v Italiji po stabilni vladavini tehničnega premiera Maria Montija vrnil politično nestabilnost v tretje največje evrsko gospodarstvo, kar je vsaj začasno povečalo negotovost na finančnih trgih in znova vzbudilo špekulacije o potrebi po reševanju te države z največjim nominalnim javnim dolgom v Evropi.
Kot drugo je Evropska komisija nedavno v zimski napovedi ocenila, da so se obeti za okrevanje gospodarstva v evrskem območju poslabšali. Območje evra bo tako letos beležilo 0,3-odstotni padec BDP in ne 0,1-odstotno rast.
Kot tretje pa je območje evra februarja na letni ravni po prvi oceni zabeležilo 1,8-odstotno inflacijo, potem ko je januarja znašala dva odstotka. Inflacija se je znižala bolj od pričakovanj in je tako zdaj celo pod srednjeročnim ciljem osrednje denarne ustanove v območju evra.
