ECB je program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, napovedala že junija, ker se inflacija v območju evra še naprej nevarno znižuje, pa je osrednja denarna ustanova v območju skupne evropske valute septembra poleg novega znižanja ključne obrestne mere na 0,05 odstotka napovedala še kupovanje kritih obveznic od centralnih in poslovnih bank.
Spodbujanje gospodarstva in zajezitev padanja inflacije
Svet ECB je na današnjem zasedanju, ki je potekalo v italijanskem Neaplju, dorekel podrobnosti o napovedanih ukrepih, s pomočjo katerih naj bi spodbudili gospodarstvo in zajezili padanje inflacije, ki se je v območju evra septembra na letni ravni znižala na 0,3 odstotka, kar je najnižja raven po oktobru 2009. To še krepi strah pred zdrsom v nevarno deflacijsko spiralo.
Draghi je napovedal, da bodo začeli krite obveznice in finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, kupovati v letošnjem letu, začeli pa bodo s kritimi obveznicami v drugi polovici oktobra. »Programa bosta trajala najmanj dve leti,« je povedal Italijan.
Spodbuditev kreditiranja gospodarstva
Glede programa odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, je pojasnil, da je namenjen preprostim in transparentnim instrumentom, lahko pa bi to vključevalo tudi premoženje z oceno ničvrednosti. Tako nameravajo kupovati svežnje posojil grških in ciprskih bank, četudi z oceno ničvrednosti, je povedal.
Prepričan je, da bodo novi ukrepi spodbudili kreditiranje gospodarstva in da se bo inflacija na srednji in dolgi rok gibala v skladu s pričakovanji in cilji ECB, to je blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma. Znova je poudaril tudi, da je svet soglasen v svoji nameri, da sprejme dodatne nekonvencionalne ukrepe v okviru svojega mandata, če bo obdobje nizke inflacije predolgo.
»Ne moremo se spustiti nižje«
Glede ključne obrestne mere v območju evra, po kateri si banke čez noč posojajo denar, je sicer dejal, da se ne more dodatno znižati. »Ne moremo se spustiti nižje,« je dejal.
Draghi je spomnil, da se gospodarska aktivnost v območju evra med prvim in drugim četrtletjem ni spremenila, v drugem polletju naj bi bila rast zmerna, za leto 2015 pa se kažejo obeti zmernega okrevanja. Ob tem je opozoril, da obstajajo tveganja, med drugim geopolitična, za poslabšanje gospodarskih razmer. Gospodarstvo območja evra je »šibko v svojih temeljih«, je dejal.
Zagon mora dobiti izvajanje strukturnih reform
Znova je spomnil tudi, da samo denarna politika ne bo dovolj za spodbujanje gospodarske aktivnosti in investicij ter ustvarjanje delovnih mest. Kot pravi, mora v več državah zagon dobiti izvajanje strukturnih reform, tako na trgu dela kot na področju izboljšav poslovnega okolja.
Draghi je takšen poziv v zadnjem času ponovil že nekajkrat, danes pa je izpostavil tudi spoštovanje pravil iz pakta stabilnosti in rasti. »Kar se tiče fiskalnih politik, države območja evra ne bi smele razgraditi napredka, ki je že bil dosežen, in bi morale delovati v skladu s pravili pakta stabilnosti in rasti,« je dejal. Kot pravi, bi se moralo to odražati tudi v osnutkih proračunov za leto 2015.
