Tako kot je bila v svoji januarski napovedi za gibanje slovenske gospodarske dejavnosti EBRD najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami, je zdaj v nizu izboljšanih gospodarskih obetov za Slovenijo najbolj previdna.

Mednarodni denarni sklad in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj namreč Sloveniji za letos napovedujeta 0,3-odstotno gospodarsko rast, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj govori o 0,5-odstotni krepitvi BDP, Banka Slovenije pričakuje 0,6-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, Evropska komisija pa napoveduje celo 0,8-odstoten dvig BDP.

Z napovedjo o enoodstotni gospodarski rasti za 2015 pa je EBRD nekje v sredini med ocenami omenjenih ustanov.

Slabših napovedi deležna tudi Hrvaška

Slabših napovedi kot Slovenija je v srednji in vzhodni Evropi deležna le še Hrvaška, katere BDP naj bi se po pričakovanjih EBRD letos skrčil za 0,5 odstotka, prihodnje leto pa okrepil za prav tako 0,5 odstotka. Za vse druge države z območja so napovedi banke precej boljše. Prav tako po ocenah EBRD bolje kaže tudi državam v jugovzhodni Evropi, vključujoč nekdanje jugoslovanske republike.

V EBRD omenjajo preobrat v slovenski gospodarski dejavnosti v zadnjem četrtletju lani po dveh letih krčenja. A celotna lanska slika je bila predvsem zaradi negativnih učinkov domače potrošnje še vedno slaba. K njej so prispevali rastoča brezposelnost, realnih padec razpoložljivih dohodkov prebivalstva, visoki stroški financiranja podjetij in nasploh omejen dostop do finančnih sredstev.

Resnično prelomnico v gospodarskem okrevanju bi po oceni banke pomenilo nadaljevanje postopkov sanacije bančnega sistema in prestrukturiranja prezadolženega sektorja podjetij.

Čeprav bi ti procesi na krajši rok lahko negativno vplivali na zaposlenost in s tem na zasebno potrošnjo ter tako zavirali rast letos in prihodnje leto, pa naj bi obenem pomenili veliko boljšo podlago za vzdržno rast na srednji in daljši rok, pojasnjujejo v EBRD.

Gospodarska dinamika

Negativni učinek domače potrošnje bo letos in prihodnje leto na drugi strani blažil pozitivni učinek okrepljenega zunanjega povpraševanja po slovenskih proizvodih in storitvah, ki bo spremljal okrevanje evrskega gospodarstva. A vseeno to prave gospodarske dinamike po mnenju EBRD še ne bo omogočalo.

Če je dosedanji napredek pri reformah okrepil zaupanje finančnih trgov v Slovenijo in pripeljal do padca cene zadolževanja države, pa je treba zdaj po mnenju banke vztrajati pri nujnih reformah v teku.

EBRD je napovedi za države iz regije, v kateri deluje, danes predstavila v sklopu redne letne skupščine banke v Varšavi.