Slovenske lizinške družbe v tuji lasti, ki so že vrsto let zunaj nadzora Banke Slovenije, je naposled vzela pod drobnogled Davčna uprava RS (Durs). Inšpektorji po naših informacijah iščejo domnevne nepravilnosti pri zadolževanju in s tem financiranju poslovanja.
SKB Leasing, Porsche Leasing, Hypo Leasing, Unicredit Leasing in druge tuje lizinške hiše, ki skupaj obvladujejo skoraj 90 odstotkov več milijard evrov vrednega slovenskega trga, se namreč v večini financirajo neposredno pri lastnikih oziroma matičnih družbah v tujini. Na Dursu naj bi zato že preverjali, ali so bila posojila v preteklosti odobrena pod konkurenčnimi pogoji ali pa so družbe morda neupravičeno plačevale previsoke obresti in s tem dosegale slabše rezultate, kot bi jih sicer. To jim je namreč prihranilo plačilo davka na dobiček.
Gre za dobro znani problem transfernih cen, po katerih poteka poslovanje med povezanimi osebami. Če te pri medsebojnem poslovanju optimizirajo prihodke in stroške tako, da mimo veljavnih davčnih omejitev prilagajajo davčno osnovo, lahko pride do namernega izogibanja plačilu davkov oziroma prelivanja dobičkov iz ene v drugo državo. Z neustrezno zakonodajo oziroma slabim nadzorom lahko tako pride do velike izgube proračunskega denarja.
Na Dursu postopkov zaradi varovanja davčne tajnosti niso mogli komentirati. »Na splošno lahko o nadzorih na področju transfernih cen pojasnimo, da želi davčna uprava z njimi preprečiti morebitno neupravičeno zmanjševanje davčne osnove zavezancev. Z učinkovitim nadzorom in sodelovanjem s strokovno javnostjo želimo vplivati na zavezance za davek v smislu preprečevanja pretakanja dobičkov prek transfernih cen v tujino in spodbujati prostovoljno plačevanje davčnih obveznosti,« so nam povedali na Dursu.
Izbor zavezancev, pri katerih Durs opravi davčno-inšpekcijski nadzor transfernih cen, temelji na objektivnih kriterijih. Med drugim se osredotoča na družbe, »ki izkazujejo več let trajajočo izgubo oziroma dobiček, ki je manjši od povprečja v panogi«, ali pa poslujejo s povezanimi osebami, ki imajo sedež v državah z davčno ugodnejšim okoljem. Tarča so tudi podružnice, ki ne obračunavajo davka od dohodkov pravnih oseb, in tudi zavezanci, pri katerih je Durs med preteklimi pregledi prepoznal nekatera tveganja.
Na podlagi analize tveganja so ugotovili, da nekateri davčni zavezanci izkazujejo bistveno višje razmerje med dolgom in kapitalom (tako imenovani varni pristan), kot ga določa zakon, in znaša ena proti štiri. Na tej podlagi so uvedeni davčno-inšpekcijski nadzori, v katerih se ugotavlja, ali so bila posojila prejeta od povezanih oseb. Če obresti iz naslova prekomernih posojil izkazujejo med davčno priznanimi odhodki, morajo dokazati, da bi jih v enakem znesku in pod enakimi pogoji lahko prejeli tudi od druge, nepovezane osebe.
Da trenutno pri njih poteka davčni nadzor, so potrdili le v družbi Raiffeisen Leasing. Drugod so se sklicevali na tajnost davčnih postopkov. »Drži, da se nad našo družbo izvaja davčni nadzor iz naslova transfernih cen, kar je po podatkih Dursa del celovitega pregleda nad načinom financiranja oziroma zadolževanja lizinških družb v Sloveniji. Tako da v tej luči nismo presenečeni nad pregledom,« je pojasnil direktor Raiffeisen Leasing Žiga Silič. Dodal je, da je bilo do zdaj postopanje davčnih inšpektorjev korektno, glede samega postopka pa nima razlogov, da ne bi pričakoval pozitivnega zaključka za njihovo družbo.
Čeprav bi pričakovali, da bi se lizinške družbe plačilu davkov izogibale tako, da matičnim družbam za najeta posojila plačujejo previsoke, nekonkurenčne obresti, je resnica nasprotna. Nekatere vodilne družbe, ki so v tuji lasti, plačujejo manj kot dvoodstotne obresti. Družba Hypo Leasing (po novem Heta Asset Resolution) je v letu 2012 za skupno dve milijardi evrov finančnih obveznosti, večinoma do povezanih oseb, plačala za slabih 44 milijonov evrov obresti, kar predstavlja dobra dva odstotka efektivne obrestne mere. V lanskem letu je za pol nižje obveznosti plačevala manj kot dvoodstotne obresti. Pri družbah SKB Leasing in Unicredit Leasing so medtem povprečne plačane obresti znašale okoli 1,7 odstotka za leto 2012 in približno 1,4 odstotka za leto 2013. Nasprotno sta »slovenski« lizinški družbi NLB Leasing in KBM Leasing v letu 2012 plačevali kar okoli 3,5-odstotne obresti.
