Medtem ko Slovenski državni holding (SDH) čaka na strategijo upravljanja državnega premoženja, ki je v pristojnosti državnega zbora, je država v zadnjih mesecih izgubila pomemben del lastniškega vpliva v Petrolu.
Konec oktobra je namreč drugi največji delničar Petrola postal neznani imetnik fiduciarnega računa, odprtega pri praški Československi obchodni bank (ČOB). Ta je kupil večino od skupno štirinajstih odstotkov delnic, ki so jih prek investicijske družbe Alta prodali NLB, Gorenjska banka in Istrabenz. Novi lastnik, skrit za računom na Češkem, ima tako v lasti že skoraj dvanajst odstotkov delnic Petrola.
Z nakupom delnic je fiduciar, za katerim naj bi se po neuradnih informacijah skrivali najmanj dva finančna sklada iz Londona ter več drugih pravnih in fizičnih oseb, ubil dve muhi na en mah. Hkrati s povečanjem deleža je namreč oslabil tudi moč države, s katero so lastniško neposredno ali posredno (prek Save) povezani vsi trije prodajalci delnic. Državni lastniki tako po novem obvladujejo le še okoli 35 odstotkov delnic Petrola. Njihov delež se bo v prihodnjih mesecih še zmanjšal, saj bo Nova KBM, ki obvladuje dva odstotka Petrola, zelo verjetno že kmalu dobila novega lastnika.
Kdo bo imel glavno besedo v Petrolu?
Kaj hitro se torej lahko zgodi, da bo država izgubila glavno besedo v Petrolu, četudi družbe sploh ne bo uvrstila na seznam za privatizacijo. Že na naslednji redni skupščini, ki bo prihodnje leto, bi jo lahko po številu glasov premagala koalicija tujih finančnih skladov, bank, imetnikov fiduciarnih in drugih zasebnih lastnikov. To bi lahko bilo za državo problematično, če bo SDH, ki naj bi ga vlada Mira Cerarja kadrovsko prevetrila v prihodnjih mesecih, zahteval odpoklic dosedanjih članov nadzornega sveta. Zanj bodo namreč državni lastniki potrebovali soglasje vse močnejšega bloka tujih delničarjev. Obenem bi lahko njihova koalicija državo pri morebitnem odločanju o novih nadzornikih, o katerih se na skupščinah glasuje zgolj z navadno večino, prehitela po desni.
V vsakem primeru je država samo sebe potisnila v podrejeni položaj. Z zmanjšanjem njenega deleža so namreč zrasle »delnice« lastnika Perspektive Darija Južne, ki je že na lanskih skupščinah znal dobro unovčiti svojo vlogo jezička na tehtnici. Ta mu je prinesla kar dva sedeža v nadzornem svetu. Južna, ki izjav ne želi dajati, je na letošnji skupščini obvladoval šestnajst odstotkov kapitala.
Kako se država že leto dni umika iz Petrola
Kako je torej mogoče, da je država domala čez noč pod vprašaj postavila svoj lastniški vpliv v domačem energetskem velikanu, ki ima v lasti tudi skladišče naftnih derivatov na Serminu in tretjino Geoplina? Za odgovor na to vprašanje je treba iti leto dni nazaj. Takrat je iz predloga novega energetskega zakona, ki je začel veljati marca letos, izginil člen, ki je preprečeval sovražni prevzem Petrola. Določal je namreč, da lahko 25-odstotni lastniški delež v družbi pridobijo le kupci, ki pred tem dobijo soglasje vlade.
Umiku tega člena so sledili še trije dogodki. Najprej je spomladi letos padla vlada Alenke Bratušek, z njo pa je v predal romala tudi strategija upravljanja državnega premoženja. To je posledično za več mesecev paraliziralo tudi SDH in odprlo prosto pot lastniškim manevrom. Že letos jeseni so tako v Petrolu pripravljali načrte za novo, 150-milijonsko zadolžitev z izdajo podrejenih obveznic, ki so precej razburile državne lastnike, kar je ta projekt (začasno) ustavilo. Skoraj hkrati se je končala tudi prej omenjena prodaja deležev v lasti NLB, Gorenjske banke in Istrabenza. Ta je bila nenavadna zaradi vsaj dveh razlogov. Prvič, lastniki, povezani z državo, so delnice prodali, še preden se je država na politični ravni odločila, ali bo Petrol sploh proda(ja)la ali ne. Gre sicer za manever, ki ga je NLB pod vodstvom Janka Medje izpeljala že lani spomladi, ko je na podoben način prodala triodstotni delež Zavarovalnice Triglav. Takrat je vanj pripustila tudi njenega konkurenta, hrvaško družbo Croatia Osiguranje.
Za delnico iztržili manj od borzne cene
In drugič, za delnico Petrola so NLB, Istrabenz in Gorenjska banka iztržili le 275 evrov, kar je skoraj pet odstotkov od njene borzne cene v času sklenitve posla! To je po naših podatkih tudi skoraj sto evrov manj od ciljne cene, ki so jo na podlagi metode prostega denarnega toka (DCF) postavili pri Alti, organizatorju prodaje teh delnic.
Trenutna borzna cena se že giblje okoli tristo evrov, v prihodnjih mesecih pa bi lahko še zrasla. V Petrolu namreč že nekaj časa intenzivno lobirajo za odpravo posebnega modela za določanje cen naftnih derivatov na bencinskih servisih. Njihova liberalizacija in posledični dvig cen na najbolj obiskanih bencinskih servisih bi povečala prihodke in s tem dobiček Petrola.
Tudi zato je za družbo, ki jo vodi Tomaž Berločnik, ključno, kdo sedi na čelu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V Dnevniku smo že v začetku septembra poročali, da naj bi imel prav Petrol pomembno vlogo pri imenovanju Ervina Pfeiferja, svetovalca te družbe, za kandidata za ministra. Pfeifer je nato kandidaturo umaknil. Tudi novi kandidat za gospodarskega ministra Gojko Koprivec, ki naj bi na položaju zamenjal Jožeta Petroviča, zna igrati po Petrolovih strunah. Še leta 2002, ko je vodil OMV Istrabenz, je bil namreč eden največjih javnih zagovornikov prostega oblikovanja cen naftnih derivatov.
