Čeprav država še ni sprejela odločitve, ali bo na seznam naložb za prodajo uvrstila tudi Petrol, je že pred časom neopazno umaknila eno večjih ovir, ki je največjega domačega naftnega trgovca ščitila pred morebitnim neželenim prevzemom. Potencialnim kupcem, ki se okrog Petrola zbirajo že več mesecev, tako pri naskoku na družbo ne bo treba več čakati na zeleno luč države.
Marca letos je začel veljati novi energetski zakon. Med 557 členi v njem ni več mogoče najti tistega, ki bi morebitnemu prevzemniku preprečeval »nekontroliran« nakup večinskega deleža v Petrolu. Gre za tako imenovani Petrolov člen, ki ga je v zdaj že nekdanji zakon leta 2003 vnesla vlada Antona Ropa, natančneje takratni minister za okolje Janez Kopač, pozneje vodja direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo. Omenjeni člen je lastniško ščitil izvajalce energetske javne službe. Z njim je država pridobitev kontrolnega, torej 25-odstotnega lastniškega deleža v teh podjetjih dopuščala le kupcem, ki bi pred tem dobili soglasje vlade. Nanašal pa se je tudi na Petrol, saj ima ta v več občinah koncesijo za distribucijo zemeljskega plina.
Je država sama sebi zvezala roke?
Posamezni vlagatelj, ki bi ga zanimal Petrol, je lahko torej po prejšnji ureditvi skupaj s povezanimi osebami odkupil največ 24,99 odstotka delnic, za nadaljnje povečanje deleža pa je potreboval zeleno luč države. Da je omenjeni člen v zakon vključil prav zaradi Petrola, je Kopač priznal leta 2012. Na tak način pa je državi, ki prek Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kada, NLB in Zavarovalnice Triglav obvladuje okrog 35 odstotkov Petrola, omogočal, da je v vsakem primeru ostajala njegov najpomembnejši lastnik.
A tega določila zdaj ni več v zakonu. Še v prvi polovici lanskega leta, ko se je prvič neuspešno spreminjal energetski zakon, mu je kazalo dobro, saj je bil v vseh tedanjih osnutkih. Toda ministrstvo za infrastrukturo in prostor ga je sredi lanskega leta, ko je začelo ponovno pisati zakon (EZ-1), ki ga je februarja potrdil državni zbor, iz besedila izločilo. Razlog? »Ali je Petrol v državni lasti ali ne, ni materija, ki bi jo urejal energetski zakon, ampak se s tem ukvarja zakon o SDH. Po tem zakonu o strategiji gospodarjenja z državnim premoženjem in o klasifikaciji naložb odločata vlada in državni zbor. Popolnoma nepotrebno je, da ista vprašanja še posebej ureja energetski zakon,« odgovarjajo na ministrstvu, ki ga vodi Samo Omerzel.
Umik »Petrolovega člena«, ki sicer ostaja v statutu družbe, a ga lahko delničarji od tam zdaj kadar koli izbrišejo, bi lahko državi povzročil nemalo težav. Ob morebitnem sovražnem prevzemu Petrola ji je namreč zvezal roke. Kar je pomembneje, s tem bi lahko padla tudi potencialna vrednost državnega paketa Petrolovih delnic. Pred spremembo zakona je kupec, ki bi ga zanimal prevzem Petrola, tako ali drugače moral skleniti dogovor z državo, saj je bil brez njenega deleža in soglasja v Petrolu brez moči. Zdaj ni več tako. Morebitni prevzemnik lahko kupi več kot 50 odstotkov delnic, ne da se pri tem ozira na odločitev vlade in državnega zbora, ali bosta paket 19-odstotni paket delnic, ki ga obvladuje SDH, uvrstila na seznam za prodajo.
Pripravlja se nov konzorcij za prodajo
To bi se lahko izkazalo kot slabo zaradi najmanj dveh razlogov. Prvič, SDH bi lahko zmanjšalo manevrski prostor pri licitiranju za njegov delež, saj ta brez »Petrolovega člena« ni več ključnega pomena. Ravno nasprotno, država bi lahko z njim v lastništvu Petrola ostala »zaklenjena«. In drugič, država bo zdaj veliko težje usmerjala prodajo Petrola in se odločala, kdo bi bil njegov najprimernejši kupec. To je pomembno zaradi nekaterih Petrolovih naložb, ki so strateškega pomena za slovensko energetiko in državo. Petrol je namreč lastnik Instalacije Sermin, največjega skladišča naftnih derivatov v srednjem in severnem Jadranu. Prav tako ima v lasti tretjinski delež v Geoplinu, veleprodajnem trgovcu s plinom in edinem lastniku družbe Plinovodi, ki ima v lasti domačo plinovodno infrastrukturo in polovični delež v podjetju Južni tok Slovenija.
Lastniška premetavanja v Petrolu bodo sicer ponovno aktualna v prihodnjih mesecih. Svoj štiriodstotni delež je namreč spet začel ponujati Istrabenz, ki ga želi prodati v večjem paketu – skupaj z deleži, ki jih imajo v lasti banke. Če bo ta obsegal okrog 20 odstotkov delnic, mu utegne vrednost zvišati prav izbris »Petrolovega člena«. Še dodatnih deset odstotkov delnic Petrola obvladujejo družbe iz kroga Darija Južne, ki pa glede njihove prodaje po neuradnih informacijah čaka na odločitev države. Ministrstvo za finance je že aprila v besedilu strategije upravljanja naložb, ki jih bo upravljal SDH, Petrolovo naložbo opredelilo kot »portfeljsko«, torej za prodajo, a ga vlada v odhajanju nikoli ni sprejela. Že pred časom smo poročali, da se za lastniški vstop v Petrol bolj ali manj tiho zanima več potencialnih strateških partnerjev, med katerimi naj bi bil najbolj zagreta azerbajdžanska državna naftna družba Socar, paketi delnic pa naj bi zanimali tudi več finančnih vlagateljev in tudi madžarski Mol.