Sedem let po tem, ko je država prodala lastniški delež v družbi Etra 33, na dan prihajajo nove informacije o ozadju privatizacije uspešnega proizvajalca transformatorjev iz Črnuč.
Več podatkov bi lahko potrjevalo trditve naših virov, da je bil eden od solastnikov Etre 33, skritih za poštnim nabiralnikom v Avstriji, ki so s poslom samo v treh letih zaslužili skoraj 15 milijonov evrov, tudi poslovnež Branko Podpečan. Gre za sina Milana Podpečana, predsednika upravnega odbora Soda leta 2007, ko je ta prodal svoj paket delnic Etre 33. To bi lahko več deset milijonov evrov vreden posel postavilo v povsem novo luč. Sod in Kad, ki ga je vodil Tomaž Toplak, sta namreč po takratnih ocenah nekaterih borznih analitikov in malih delničarjev svoje delnice Etre 33 prodala prepoceni.
Zgodba o privatizaciji Etre 33, pozneje preimenovane v Kolektor Etra, je še danes zavita v tančico skrivnosti. Največja je povezana z dejanskimi lastniki podjetja Sarini, ki je imelo ključno vlogo pri vseh delniških operacijah v Etri 33. Te so se začele leta 2007, ko je Sarini od obeh državnih skladov odkupil petino delnic. Že istega leta je prevzel večinski delež v Etri 33. Za celoten prevzem je Sarini, ki je imel okrog dva milijona evrov kapitala, v času gospodarske konjukture odštel 25 milijonov evrov. Le tri leta pozneje, januarja 2010, ko je Slovenijo že zajela recesija, je Sarini Etro 33 preprodal Kolektorju za višji znesek – 30 milijonov evrov. In to čeprav si je pred tem iz družbe z dividendami in posli z lastnimi delnicami že izplačal skoraj devet milijonov evrov.
Podpečan – partner avstrijskega »parkirišča« za Etro
Pri tem je ključen podatek, da je polovica te kupnine romala na račun takratnega edinega lastnika Sarinija, avstrijskega podjetja Energo, kar je vzbudilo tudi pozornost Dursa. Uradni družbenik Energa je bil dunajski davčni svetovalec in računovodja Johann Smolka. Kdo so bili dejanski lastniki Energa, nikoli ni bilo uradno znano. Zagotovo je bil med njimi nekdanji član uprave Moje naložbe Boris Pipan, ki je v javnosti vrsto let veljal za arhitekta prevzema Etre 33, solastniški delež v Energu pa naj bi imel tudi direktor Energetike Maribor Alan Perc. Toda več virov nam je zatrdilo, da je bil solastnik avstrijskega podjetja tudi Branko Podpečan, ki je leta 2006 vodil prevzem Alpine, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri lastninjenju Etre 33.
Te navedbe bi lahko potrjevalo več indicev. Prvi in najpomembnejši je, da je bil Branko Podpečan poslovno povezan z Johannom Smolko. Po podatkih, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, sta Smolka in Podpečan od junija 2011, torej le dobro leto po prodaji Etre 33 Kolektorju, skupaj delovala v nepremičninsko-svetovalnem podjetju Andbra. To je bilo ustanovljeno na Dunaju, na istem naslovu kot pred tem Energo. Podpečan je podjetje Andbra, ki je bilo uradno v lasti Smolke, zastopal pri poslih v Sloveniji. V začetku leta 2012 je tako od Alpine, katere solastnik je Podpečan, odkupilo njeno nepremičninsko podjetje A-Nepremičnine. Nanj je žirovska tovarna obutve pred tem prenesla najmanj tri svoje prodajalne.
Se je ponovila zgodba z Alpino?
K temu velja dodati še več drugih podrobnosti. Nobeden od vpletenih v lastninjenje Etre 33 informacije, da je solastnik Energa tudi Podpečan, ni zanikal. Pipan, nekdanji prokurist Etre 33, ki je Energo zastopal na skupščinah Sarinija, nas je za odgovore napotil na Smolko in Perca. Prvi nam je z Dunaja sporočil, da je že v pokoju in prekinil zvezo, Perc, takrat zastopnik Sarinija, pa tega, kakšna je bila Podpečanova vloga, »ne ve«. »Dejanska lastniška struktura nam ni bila nikoli znana. Minilo je že veliko let, zato se ne spomnim,« je na vprašanju o poslu izpred treh let pojasnil Perc. V upravljavskih organih Etre 33 nikoli ni bilo nobenega avstrijskega državljana. Omenimo še, da je ime podjetja Andbra, ki ga je pozneje ustanovil Smolka, vodil pa Podpečan, anagram novega imena podjetja Energo. Tega so njegovi lastniki leta 2010 preimenovali v Braand.
Podatek, da je bil v privatizacijo Etre 33 vpleten tudi Branko Podpečan, je pomemben zaradi dejstva, da je imel v njej eno ključnih vlog tudi Sod, katerega upravni odbor je vodil njegov oče Milan Podpečan. Slednji je bil leta 2005 na ta položaj imenovan v kvoti NSi, velik vpliv pa naj bi imel tudi na takratnega direktorja Soda Marka Pogačnika, danes poslanca SDS. Prav Sod in Kad sta leta 2007 s skupno prodajo delnic zagnala kolo lastninjenja Etre 33.
Od Nazarij do vile v Dubaju
Je Milan Podpečan že takrat vedel, da bo Etra 33 prešla v solastništvo njegovega sina, ki jo bo nato preprodal z dobičkom? Včeraj nam Milana Podpečana ni uspelo priklicati. A prodaja Etre 33 v marsičem spominja še na en podoben posel iz Podpečanovega obdobja na Sodu – prodajo Alpine. Spomnimo, Sod je skupaj še s tremi lastniki 56-odstotni delež v žirovski družbi prodal sredi leta 2006. Tudi Alpino je tako kot Etro 33 kupilo posebej za to ustanovljeno podjetje (Alpina Holding) z varno skritimi lastniki, ki se nikoli niso uradno razkrili. Tudi zaradi prodaje Alpine se je Sod moral otepati očitkov. Alpina Holding, ki ima štiri delničarje, je namreč na dražbi zmagala, ker je za delnico ponudila le deset nekdanjih tolarjev več od konkurenta, družine Kopač. Milan Podpečan informacij, da je dejanski kupec Alpine njegov sin, nikoli ni ne potrdil ne zanikal.
Edina razlika med zgodbama o Alpini in Etri 33 je njun epilog. Medtem ko od visokoletečih načrtov o povezovanju Alpine s Pekom in Elanom ni ostalo nič, družba pa je končala v prisilni poravnavi, so snovalci preprodaje Etre 33 iz nje izšli z večmilijonskim dobičkom. Prek telefona in elektronske pošte nam ni uspelo stopiti v stik z Brankom Podpečanom, ki je še leta 2006 služboval v družbi BSH Hišni aparati iz Nazarij, zdaj pa ima po podatkih iz avstrijskega registra stalno prebivališče v Dubaju na naslovu vile v luksuzni soseski Emirates Hills. Na Slovenski državni holding (SDH), pravnega naslednika Soda, smo že v začetku tedna naslovili zahtevo za vpogled v dokumentacijo, povezano z odločanjem o prodaji deleža v Etri 33 in Alpini.