Z novim letom se obetajo dražja zavarovanja in bančne storitve

Prihodki na račun komitentov bank in zavarovancev

Davek od prometa zavarovalnih poslov plačujejo zavarovanci ob sklenitvi zavarovanja, ko zavarovalnice znesek premije zvišajo za 6,5 odstotka davka in ga zavarovancu prištejejo k ceni zavarovanja. Če plača zavarovanec za avtomobilsko zavarovanje v višini 600 evrov zdaj na primer 39 evrov davka, bo po sprejetju predlaganih zakonskih sprememb pri isti letni premiji za davek odštel 51 evrov.

Medtem ko zaračunavajo zavarovalnice davek na zavarovalne posle že dlje časa, pa je država bančne provizije obdavčila z minulim letom. 6,5-odstotna davčna stopnja velja za vse bančne provizije pri vseh bančnih transakcijah, kot so provizije pri depozitih, plačilih, nakazilih, dolgovih, spletnih bančnih storitvah, čekih in drugih plačilnih instrumentih, torej vse od dviga do plačila položnice. Banke so že ob napovedi uvedbe davka pojasnile, da tega bremena ne bodo zmogle, in napovedale, da ga bodo prevalile na komitente. Še več, po ugotovitvah Banke Slovenije in potrošniških organizacij so banke svoje storitve podražile bolj, ko če bi na komitente prevalile zgolj novo davčno breme.

Zavarovalnice so v proračun lani nakazale dobrih 65 milijonov evrov davka od zavarovalnih poslov, banke pa okoli 32 milijonov evrov davka na finančne storitve. Ob zvišanju davčnih stopenj za dve odstotni točki bi se izplen ob enakih davčnih osnovah kot lani tako lahko skupno povečal za okoli 30 milijonov evrov. Ironično ob tem je, da je bil davek na finančne storitve uradno uveden z namenom, da bi tudi banke prispevale k sanaciji posledic krize, vendar so tudi tokrat stroški pristali na plečih davkoplačevalcev. Na drugi strani pa država z začetkom prihodnjega leta ukinja davek na bilančno vsoto bank, s katerim so želeli banke prisiliti v kreditiranje, a tudi v tem primeru učinek ni bil dosežen. Banke so lani v proračun nakazale za okoli 19 milijonov evrov davka na bilančno vsoto.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) menijo, da so kakršni koli komentarji prenagljeni, ker podrobnosti v zvezi z napovedano zvišano stopnjo davka na finančne storitve še niso znane, čeprav je finančno ministrstvo predlog sprememb zakona z vsega dvema vsebinskima članoma, spremembo davčne stopnje in zvišanjem glob, že predstavilo. Komentarja so se vzdržali tudi v Abanki, kjer predlog še preučujejo, medtem ko so v Novi KBM opozorili, da so banke že zdaj visoko davčno obremenjene, vsako povišanje davkov pa pomeni dodaten pritisk v zahtevnih poslovnih razmerah. »Pri cenovni politiki bomo upoštevali ustrezne strokovne vidike in pri morebitni spremembi cen zasledovali predvsem cilje dodane vrednosti za komitente,« so dodali. Za Banko Koper je še prezgodaj, da bi »lahko postavili konkretno oceno oziroma da bi lahko oznanili nadaljnje poslovne poteze banke«, analizo vpliva višje stopnje davka pa pripravljajo tudi v Banki Celje. Na podlagi rezultatov se bodo odločili, kakšne ukrepe bodo sprejeli, da izničijo vpliv višjega davka.

V zavarovalnicah niso navdušeni

Posledice finančne krize naj bi pustile svoj pečat tudi na poslovanju zavarovalnic, kjer so nad novimi obremenitvami vse prej kot navdušeni. »Predvideno zvišanje davčne stopnje zagotovo predstavlja dodatno obremenitev zavarovalniškega sektorja, ki se že tako ali tako z zamikom sooča z vplivom neugodnih gospodarskih razmer. Slednje vsekakor prispevajo k odnosu uporabnikov do zavarovalniških storitev in vplivajo na njihove odločitve glede sklepanja zavarovanj,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Generali, ki je lani državi nakazala dobre štiri milijone evrov davka od zavarovalnih poslov. »Varčevalni učinek je posebno velik pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih, kar pomeni, da bi z dvigom davčne stopnje davka od zavarovalnih storitev postale še manj dostopne. To pa bo imelo posledice v nižji socialni varnosti tako zavarovancev kot tudi oseb, ki so odvisne od zavarovancev, predvsem otrok,« opozarjajo v Generaliju. Tudi v Zavarovalnici Triglav pravijo, da se bodo učinki morebitnega povišanja davka pokazali tako na strani povpraševanja kot ponudbe zavarovalnih storitev in produktov. »Če do spremembe pride, bo treba prilagoditi nekatere segmente ponudbe, kar bi se lahko odražalo tako na spremembi vsebine zavarovanj kot tudi višine premije,« so pojasnili.

Izkupiček višje obdavčitve bolje plačanih neznanka

Neposredno bodo k sanaciji krize in polnjenju proračunske blagajne še tretjo leto zapored prispevali tudi zavezanci, uvrščeni v četrti dohodninski razred s 50-odstotno davčno stopnjo za letne prihodke nad 70.000 evrov bruto osnove. Za zdaj ni jasno, koliko so ti lani prispevali k dohodnini, prav tako na finančnem ministrstvu ne razkrivajo, kakšna so pričakovanja od ohranitve četrtega dohodninskega razreda. Iz osnutka proračunskega načrta za leto 2015, ki ga je finančno ministrstvo te dni poslalo v Bruselj in v katerem cilja Slovenija na 2,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, pa izhaja, da naj bi četrti dohodninski razred k javnofinančnim prihodkom prispeval 0,04 odstotka BDP. Ob upoštevanju napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bi to predstavljalo okoli 15 milijonov evrov, a na finančnem ministrstvu o višini načrtovanih prihodkov in trajanju ukrepa ne želijo govoriti. »Okvirni finančni učinki in podrobnosti glede posameznih ukrepov bodo predstavljeni in objavljeni, ko bodo napovedane zakonodajne rešitve v javni obravnavi,« so dejali, a malo verjetno je, da bo za javno obravnavo dejansko veliko časa. Kot je znano, želi minister Mramor zakonske rešitve sprejeti do konca leta, da bi ukrepi z začetkom prihodnjega leta že začeli veljati.

Katja Svenšek