»Močno bomo kaznovani,« je v pismu zaposlenim minuli konec tedna sporočil Jean-Laurent Bonnafé, predsednik uprave banke. Ni se motil. Kazen za eno največjih evropskih bank je najvišja kadar koli izrečena za kakšno tujo finančno institucijo na tleh ZDA. Po večtedenskih pogajanjih z ameriškim finančnim ministrstvom je banka pristala na plačilo takšne kazni, pa čeprav je ta skoraj za polovico večja od lanskega obdavčenega dobička banke (4,3 milijarde evrov). Za enega od finančnih draguljev »le grande nation«, ki se je v minulih letih uspešno izognil težavam drugih bank zaradi dolžniške krize, je to močan udarec. Na drakonsko kazen je banka morala pristati, saj bi bile morebitne posledice zanjo še hujše. Grozil ji je namreč odvzem licence za ameriški trg, s tem pa velika poslovna škoda s prisilnim umikom z dobičkonosnega trga.
Na tisoče nezakonitih finančnih transakcij
Ker so ZDA uvedle finančne in gospodarske sankcije proti Sudanu, Iranu in Kubi, so prepovedi finančnih transakcij z omenjeno trojico držav veljale tudi za tuje finančne subjekte, ki poslujejo na tleh ZDA. Paribas je kljub ameriškim sankcijam še vedno izvajal dolarske transakcije v sankcionirane države in si s tem prislužil postopek za kršenje ameriškega embarga. Ko so leta 2006 dobili jasno opozorilo ZDA, naj to početje prenehajo, je leta 2007 takratni šef banke Baudouin Prot poslovanje ustavil v roku pol leta. Toda očitno ne povsem. Kot so namreč sporočile ameriške oblasti, je francoska banka med letoma 2004 in 2012 izvedla na tisoče nezakonitih finančnih transakcij v omenjeno trojico. Po besedah ameriškega finančnega ministra Erica Holderja je s tem pomagala državam, ki so vpletene v terorizem in kršenje človekovih pravic.
Čeprav so torej ameriške oblasti že posvarile banko in proti njej uvedle preiskavo, so bančni uslužbenci transakcije še naprej skrivaj izvajali. Banka Paribas je bila takrat ena vodilnih bank, prek katerih so se vršili naftni in plinski posli. Pred ameriškimi oblastmi naj bi bančni uslužbenci skrili za okoli 30 milijard dolarjev finančnih transakcij. V primeru poslovanja s Sudanom naj bi za nakazila v Kartum ustanovili nove satelitske banke, s čimer so se nameravali izogniti ameriškemu nadzoru. Notranji dopisi v banki, s katerimi razpolaga ameriško tožilstvo, med drugim dokazujejo, da so visoki bančni uslužbenci vedeli za kršitve človekovih pravic v Sudanu. Kljub temu so se za nadaljevanje poslovanja z državo odločali prav zaradi finančne privlačnosti poslov.
Američani so zahtevali še višjo kazen
Prav zaradi tega zavajanja je bila kazen za francosko banko na koncu tako velika. Banka je krivdo že priznala in kot del dogovora z ameriškimi oblastmi pristala na odpustitev trinajstih zaposlenih, ki so z nadaljevanjem finančnih transakcij kršili sankcijski režim ZDA. Banki so prav tako naložili enoletno prepoved opravljanja konverzijskih poslov iz dolarjev v druge valute. Izvajanje te kazni so odložili za pol leta (do 1. januarja 2015), s čimer je banka pridobila čas, da svoje stranke pripravi na spremembe poslovanja.
Čeprav je banka za kazen lani rezervirala okoli osemsto milijonov evrov, je ta zdaj kar osemkrat večja. Kljub temu so z doseženim dogovorom v Parizu zadovoljni. Kazen namreč omogoča banki, tako pravi finančni minister Michel Sapin, nadaljnje zadovoljivo financiranje gospodarskih aktivnosti v Franciji. ZDA so sicer uvodoma zahtevale plačilo kar 11,7 milijarde evrov kazni. Banka je zato začela iskati pomoč tudi pri francoskih oblasteh. Ocenjevali so namreč, da so postali žrtve ameriških oblasti, ki se poskušajo znebiti vtisa popustljivosti do bank ob izbruhu finančne krize leta 2008. Prošnje za milejšo kazen so na ameriške oblasti naslovili celo iz Elizejske palače. Toda ameriški predsednik Barack Obama je poziv svojega kolega Françoisa Hollanda zavrnil rekoč, da gre za izključni postopek sodstva.
BNP Paribas je sedaj napovedala okrepitev notranjih mehanizmov nadzora. Kljub plačilu kazni namerava lastnikom tudi letos izplačati 1,5 evra dividende na delnico, kar je enak znesek kot lani. Vrednost Paribasovih delnic je od februarja, ko je postalo jasno, da bodo morali plačati visoko kazen, padla za dvajset odstotkov. V nekaj mesecih je na trgu izpuhtelo približno 15,4 milijarde evrov njene tržne vrednosti.