Vlado sta pred odločitev, ali bo ta še naprej pasivno spremljala prodajo največjega slovenskega trgovca Mercator hrvaškemu Agrokorju ali pa le prevzela aktivno vlogo in izrazila svoja pričakovanja glede zaključka prodaje, včeraj postavila kar minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja ter minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Potem ko so ju obiskali predstavniki sindikatov in kmetov, sta se odločila, da bosta vladi do začetka prihodnjega tedna predala poročilo in, kot sta dejala, pričakujeta jasno stališče.
Skrb zaradi Agrokorjevih plačilnih pogojev
Kako, če sploh, bi lahko vlada posegla v posel, konkretno nista pojasnila. Dragonja meni, da bodo formalni pogoji za zaključek prevzema najverjetneje izpolnjeni, skrb pa mu vzbujajo visoki stroški financiranja, ki si jih je nakopal Agrokor, in grožnja, da bo večji del teh padel na Mercator. Kot smo že poročali, je Agrokor za pridobivanje finančnih virov izdal obveznico s kar 9,5-odstotno donosnostjo, kar predstavlja letni strošek 46 milijonov evrov samo za obresti. Dragonja dvomi tudi o ponujeni ceni za delnico Mercatorja 86 evrov, vprašanje, kaj pomeni prodaja Mercatorja za slovenske kmete in živilskopredelovalno industrijo, pa je označil za strateško vprašanje. Židan je ob tem dodal, da zaveze kupca o odkupovanju slovenske hrane in razumnih plačilnih rokih njemu niso znane, »poleg tega je to prvi kupec, ki je na Hrvaškem s polic umaknil slovensko hrano«.
Vlada po Židanovih besedah nima pravice, da se do prodaje ne opredeli, isto mnenje pa ima tudi Branko Tomažič iz Slovenske kmečke zveze. Kmete najbolj skrbi to, da se Mercator prodaja kupcu, ki je največji proizvajalec hrane v regiji, dodatno skrb pa jim povzročajo še Agrokorjevi plačilni pogoji na Hrvaškem, ki jih sicer vsega hudega vajeni slovenski proizvajalci živil ne bi prenesli.
Poročali smo že, da je Agrokor v začetku lanskega leta svojim dobaviteljem dolgoval 1,6 milijarde evrov, pri čemer so njegovi plačilni roki znašali v povprečju skoraj 200 dni. Kot razkrivajo nekateri hrvaški dobavitelji živil velikim kupcem, tudi iz skupine Agrokor, pa čakajo ti na svoj denar tudi po leto dni. Prisiljeni so v podpis pogodb, s katerimi se odpovedujejo zakonsko določenim rokom, v obročno poplačilo, a brez določil, kolikšen delež bodo v določenem obroku poplačali. Veliki kupci od hrvaških proizvajalcev denimo sadja naj bi celo sklenili dogovor, da od dobaviteljev, ki niso pripravljeni pristati na njihove zahteve, tudi po obročnem odplačevanju, preprosto ne odkupujejo več. Pristojno hrvaško ministrstvo pojasnjuje, da na pogodbeno dogovorjene pogoje o odkupu proizvodov ne morejo vplivati, da pa so dogovori med kupci, na primer o odkupnih cenah sadja, sporni in zreli za prijavo varuhu konkurence.
Ledo seli del proizvodnje v Srbijo
Na svoje plačilo pa čakajo več mesecev tudi hrvaški proizvajalci mleka, od katerih odkupuje podjetje Vindija. Tudi to naj bi po poročanju hrvaškega portala Index zašlo v težave zaradi dolgov Agrokorja oziroma njegove trgovske verige Konzum. Tudi proizvajalci mleka se očitno srečujejo s kršitvami varstva konkurence. Pojasnili so, da so želeli po mesecih čakanja na svoj denar izdelke namesto Vindiji prodati Dukatu, kjer so jih zavrnili s pojasnilom, da v skladu z dogovorom »ne kradejo dobaviteljev Vindije«. Za nov udarec za zaposlene je poskrbela še odločitev Agrokorja, da preseli del proizvodnje svojega podjetja Ledo v srbsko podjetje Frikom, čemur naj bi sledila tudi selitev proizvodnje oljarne Zvijezda. Stroje naj bi iz Leda preselili že lani, selitev proizvodnje pa se napoveduje za letošnji september. Selitev naj bi bila posledica vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in s tem ugodnejšega poslovnega okolja Srbije, kjer direktive Unije ne veljajo.
Ladi Rožič iz ZSSS, ki je prepričan, da je prodaja Mercatorja Agrokorju velika napaka, zagotavlja, da sindikalnih aktivnosti ne bo konec, četudi »se vlada ne odloči pravilno«. Nacionalni preiskovalni urad bodo pozvali, da prodajo podrobneje pregleda, članstvo pa, da račune, ki jih imajo pri bankah, lastnicah Mercatorja, prenesejo drugam.