Razmere v slovenskih igralnicah in igralnih salonih so čedalje bolj alarmantne. Več kot tretjina podjetij iz te dejavnosti posluje z izgubo, zaradi vse manjšega števila gostov jim kopnijo prihodki, število zaposlenih se vztrajno zmanjšuje, nekatere družbe pa bodo ob nadaljevanju sedanjega trenda že v roku dveh let ostale brez vsega kapitala.
Vedno več težav imajo igralnice in igralni saloni očitno tudi s svojo tekočo likvidnostjo, kar se odraža tudi pri zamudah pri plačilu koncesnin. Od začetka lanskega leta jim je tako finančna uprava (Furs) zaradi zamude pri plačilu koncesijske dajatve izdala devet odločb ob prekršku in izrekla 14 opozoril, v enem primeru pa je dajatev izterjala celo z rubežem.
Polovici prihodnje leto poteče koncesija
Karte v igralniškem sektorju utegne v kratkem premešati tudi država. Prihodnje leto poteče kar 16 od skupno 30 koncesij za igralne salone, medtem ko sta si denimo Hit in Casino Portorož sredi letošnjega leta že uspela izboriti podaljšanje koncesije za igralnico do leta 2019. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za finance, so doslej za podaljšanje koncesije zaprosila šele tri podjetja.
Drugi očitno s tem še odlašajo in čakajo na novo igralniško zakonodajo, ki bi morala zaživeti že lani, a na ministrstvu za finance pravijo, da je še vedno v pripravi. Nekatere družbe spremembe zakonodaje niti ne utegnejo dočakati. Družba Viva (Casino Paquito) ima že skoraj leto dni blokirane račune, z občasnimi blokadami se že dlje časa sooča tudi Andor (Casino Andor), Zlati Val (Casino Belvedere) ima več dolgov kot premoženja, Vis A Vis Club je končal v stečaju, Game star pa je izgubil koncesijo. Negotova je tudi usoda družbe Onisac Sergeja Racmana, ki je pred kratkim končala v poenostavljeni prisilni poravnavi.
Od nove zakonodaje bo med drugim odvisno tudi to, ali bodo lahko zasebniki po novem dobili koncesijo za igralnico in ne zgolj igralni salon. To bi bil sicer ključen predpogoj za morebitno privatizacijo Hita, ki že vrsto let posluje z izgubo, oziroma za dokončno prodajo Casinoja Portorož in Casinoja Bled. Koncesionarji si sicer že dlje časa prizadevajo, da bi država z novo zakonodajo tudi slovenskim igralnicam omogočila vstop v internetno igralništvo in omogočila vključitev tako imenovanih VLT-aparatov (Video Lottery Terminal), ki tujim igralnicam prinašajo visoke dobičke, pri nas pa jih zakonodaja ne dopušča.
Konkurenca na severu in zahodu vedno močnejša
Domača igralniška industrija nima težav zgolj na domačih tleh, temveč se vedno bolj krepi tudi okoliška konkurenca. V Italiji je po zadnjih podatkih na več kot 6000 različnih lokacijah nameščenih že več kot 400.000 igralnih aparatov, ki ustvarijo čez devet milijard evrov prihodkov na leto. V naslednjih letih bodo naši igralniški industriji vse bolj začele konkurirati tudi italijanske igralnice, ki so nedavno zaključile obsežen investicijski cikel, nova konkurenca pa se obeta tudi na naši severni meji. Z začetkom prihodnjega leta v Avstriji začne veljati nova igralniška zakonodaja, ki utegne resno ogroziti obstoj nekaterih kapitalsko šibkih slovenskih salonov in igralnic.
Na avstrijskem igralniškem trgu bodo zaživele tri nove velike igralnice, poleg obstoječega Casinoja Austria naj bi na trg v kratkem vstopili še Novomatic, Magma in ena od nemških igralniških skupin. Ti bodo poleg domačih gostov agresivno napadali zlasti igralce iz Italije, ki velja za enega največjih svetovnih igralniških trgov. Pri tem je bil Casino Austria že do sedaj zelo uspešen. V zadnjih letih mu je namreč kljub krizi uspelo ohraniti oziroma celo nekoliko povečati bazo strank, medtem ko se delež novih strank pri slovenskih igralniških podjetjih v povprečju giblje pod desetimi odstotki. Za primerjavo omenimo še, da je Casino Austria lani obiskalo kar okoli 2,4 milijona gostov, približno toliko kot največjih deset slovenskih igralnic in igralnih salonov skupaj. Po letih stagnacije se ponovno pobirajo tudi štiri italijanske igralnice (Venezia, Campione, Saint Vincent in Sanremo), ki naj bi po neuradnih podatkih že od konca lanskega leta ponovno beležile pozitivno rast števila gostov.
Čedalje manj igralniških milijonov v proračunu
Sodeč po podatkih finančne uprave (Furs) podjetja z licenco za igralnico oziroma igralni salon v proračun nakažejo okoli 20 odstotkov svojih celotnih prihodkov na leto. Ob tem se povprečna efektivna davčna stopnja glede na bruto realizacijo v povprečju giblje pri okoli 30 odstotkih. V to sicer niso vključene druge davščine in dajatve, ki jih plačujejo ta podjetja.
Oklevanje s sprejemom nove igralniške zakonodaje utegne torej državo drago stati, saj bi s propadom te veje gospodarstva izgubila tudi pomemben vir proračunskih prihodkov. Od leta 2004 so domače igralnice in igralni saloni v proračun nakazali že za 501,5 milijona evrov koncesijske dajatve iz prirejanja posebnih iger na srečo, pri čemer pa te družbe skupno zaposlujejo skoraj 2300 delavcev. Vrh je slovenski igralniški sektor, ki po zadnjih podatkih premore okoli 270 igralnih miz in okoli 8500 igralnih avtomatov, dosegel leta 2007, ko je država pobrala za 57,5 milijona evrov koncesnin. Lani je Furs pobral le še za 39 milijonov koncesnin, kar je tretjino manj kot leta 2007 in najmanj po letu letu 2004. Več kot polovico vseh koncesnin nakažejo državni Hit in njegove hčerinske družbe, vendar pa Furs že vse od leta 2008 pobere več koncesnin od igralnih salonov kot pa igralnic.
