Po letu in pol pogajanj je uprava Mercatorja z vsemi bankami upnicami podpisala dogovor o šestletnem reprogramu posojil, ki največjemu domačemu trgovcu omogoča samostojno poslovanje tudi v prihodnosti. Dogovor namreč poleg znižanja obrestne mere predvideva tudi dodatna likvidnostna posojila, namenjena financiranju obratnega kapitala, del kupnine pri prodaji poslovno nepotrebnega premoženja pa bo Mercator lahko namenil tudi za tekoče investicije.

Banke s hipoteko nad Mercatorjevim premoženjem

»Finančni upniki so s podpisom izkazali močno podporo in zaupanje v uspešnost samostojnega poslovanja skupine,« so bili včeraj zadovoljni v Mercatorju pod vodstvom Tonija Balažiča. Toda v zameno za dolgoročni reprogram posojil je moral Mercator za zavarovanje posojil zastaviti velik del svojega premoženja, razkrivajo dokumenti, s katerimi razpolagamo. Na več sto Mercatorjevih nepremičninah ima namreč po novem maksimalno hipoteko v višini do milijarde evrov vpisana britanska družba Glas Trust Corporation, ki deluje kot zavarovalni agent bank. V Mercatorju so imeli doslej vse svoje nepremičnine neobremenjene, po novem pa naj bi bilo takih nepremičnin še za okoli 300 milijonov evrov. Poleg nepremičnin je Mercator zastavil tudi hčerinske družbe Mercator-Emba, Modiana, Intersport ISI, M-Energija in Mercator IP, ter svoje terjatve, ki jih je bilo konec marca na ravni skupine za nekaj več kot 200 milijonov evrov.

To je bistveno zožilo manevrski prostor Agrokorja Ivice Todorića, ki prevzema tako ne bi mogel odplačati s prodajo Mercatorjevih terjatev oziroma prodajo in ponovnim najemom nepremičnin. Celotno kupnino bi namreč v tem primeru dobile banke, ki pa bi svoje hipoteke umaknile šele, ko bi Mercator poplačal vsa posojila. Podrobnejše vsebine dogovora v Mercatorju niso razkrili, saj gre za poslovno skrivnost. Prav tako naj bi tudi Agrokor dobil le nekatera splošna določila, ne pa denimo tudi pogodbenih zavez, ki jih bo moral spoštovati slovenski trgovec.

Za razliko od Mercatorjeve uprave pa se o financiranju združenega Mercatorja in Konzuma z bankami še vedno ni uspelo dogovoriti Agrokorju Ivice Todorića. Skrajni rok za plačilo kupnine za Mercator se izteče konec junija, vendar pa bi lahko v Agrokorju ta rok ujeli le, če bi najkasneje do konca tega tedna dosegli dogovor z bankami. A za to je vedno manj možnosti, saj naj bi se doslej načelno dogovorili le z največjimi šestimi bankami upnicami Mercatorja, vsebino dogovora pa naj bi šele danes predstavili tudi preostalim 50 bankam. Po neuradnih informacijah banke zahtevajo, da polovico ustvarjenih sinergij med Mercatorjem in Konzumom oziroma okoli 60 milijonov evrov dobi slovenski trgovec.

Agrokor bi cenejša posojila, kot jih imajo banke

Nemudoma po prevzemu bo moral Agrokor odplačati tud 200 milijonov evrov posojil Mercatorja. Toda preostalih 800 milijonov evrov posojil Mercatorju bi morale banke podaljšati za kar devet let, pri čemer bi pribitek na obrestno mero v prvem letu znašal 0,5 odstotka, v zadnjem letu pa bi se povzpel na šest odstotkov. Podaljšanje posojil do leta 2023 je sicer za Agrokor ključnega pomena, saj jim v naslednjih letih začnejo zapadati njihove obveznice. Že leta 2018 Agrokorju v plačilo zapade za skoraj pol milijarde evrov obveznic, s katerimi namerava Todorić financirati velik del prevzema Mercatorja, leto kasneje pa še za okoli 550 milijonov evrov obveznic, izdanih konec leta 2012. Pri poplačilu tega dolga Todorić zagotovo računa tudi na Mercator, ki pa hkrati ne bi mogel odplačevati svojih in še Agrokorjevih dolgov.

Toda vprašanje je, ali bi bilo podaljšanje posojil za devet let po tako nizki začetni obrestni meri za banke sploh izvedljivo. Zlasti srbske in slovenske banke namreč niti same nimajo na razpolago tako dolgoročnih in poceni virov. Poleg tega morajo domače podržavljene banke pri sklepanju novih posojil upoštevati stroge zaveze evropske komisije. NKBM bi moralo denimo vsako novo posojilo prinesti najmanj 5-odstotni donos na kapital, podobne zaveze pa veljajo tudi za NLB.

Pričakovati je torej, da bi moral Agrokor za prevzem Mercatorja zagotoviti še dodatnih 100 do 150 milijonov evrov. Več bank po napovedih naših virov tako dolgega podaljšanja posojil pod tako ugodnimi pogoji ne bo moglo sprejeti in bodo po vsej verjetnosti zahtevale poplačilo vseh svojih posojil. Prav tako pa še vedno ni dogovorjeno, katere banke bi – v primeru uspešnega prevzema – Mercatorju zagotovile potrebno likvidnost, dogovorjeno že v pogodbi za prodajo Mercatorja.

Židanovi s prstom kažejo na Dragonjo

Večji del prevzema oziroma 475 milijonov evrov bi lahko Agrokor financiral z nedavno izdajo tako imenovanih PIK-obveznic, skupno okoli 90 milijonov evrov naj bi mu zagotovili EBRD in francoska BNP Paribas, okoli sto milijonov evrov pa naj bi hrvaška družba prispevala lastnih sredstev.

Rok za prodajo Mercatorja se izteka, vlada pa se o usodi največjega slovenskega delodajalca še ni opredelila. Kmetijski in gospodarski minister Dejan Židan in Metod Dragonja sta pred skoraj tremi tedni napovedovala, da bosta od vlade zahtevala jasna stališča, vendar ta o tem doslej ni odločala. Po nekaterih informacijah naj bi bila prodaja Mercatorja uvrščena na jutrišnjo sejo vlade, vendar nam teh informacij ni uspelo preveriti. Na kmetijskem ministrstvu so nas včeraj napotili na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, katerega odgovore pa čakamo že skoraj teden dni.