Postopek za prodajo Nove KBM je v ciljni ravnini. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer so v petek prejeli zavezujoči ponudbi ameriškega finančnega sklada Apollo in madžarske OTP za nakup banke, naj bi odločitev o nadaljnjih korakih sprejeli do konca tedna. Že zdaj je znano, da si država z morebitno prodajo še zdaleč ne bo povrnila 870 milijonov evrov, ki jih je v kapital banke vplačala konec leta 2013. To pa odpira tudi dilemo, ali se ji NKBM v trenutnih razmerah sploh splača prodati.
Okrog prodaje druge največje slovenske banke v zadnjih dneh krožijo številne neuradne informacije in spini. Jasno je le, da je cena, ki jo ponujata oba kandidata, krepko nižja od 300 milijonov evrov, kolikor je znašala v nezavezujočih ponudbah. Že pred časom smo poročali, da naj bi Madžari za vse delnice banke ponujali okrog 150 milijonov evrov, po informacijah Financ pa zdaj več ponujajo Američani. Zagotovo bodo na pogajanja o končni ceni NKBM vplivali tudi njeni posli v drugih državah. Najprej, kako bodo na bilance skupine udarile nadaljnje slabitve vrednosti posojil in lizingov na Hrvaškem. Tam se je banka zapletla v številne nasedle nepremičninske projekte, ki jih že pol leta neuspešno prodaja, med drugim tudi zemljišča iz poslov, ki jih že skoraj tri leta preiskujejo pristojni organi v obeh državah. V teh dneh naj bi Narodna banka Srbije (NBS) dokončno odločila tudi, ali bo morala tamkajšnja KBM banka v likvidacijo. Ta bi NBKM stala najmanj deset milijonov evrov.
Država vložila 870 milijonov, dobila bo krepko manj
Vse ostalo je zavito v meglo špekulacij in dimnih bombic za odvračanje pozornosti. Od domnevnega zadovoljstva evropske komisije s ponudbami, ki so jih na SDH sicer prejeli šele v petek pozno popoldne, do informacij, da ameriški Apollo v NKBM prihaja skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). To se je v povezavi z lastniškim vstopom v NKBM omenjalo že nekajkrat, nazadnje poleti 2013. Na EBRD informacij o dogovorih z Apollom včeraj niso želeli komentirati.
V vsakem primeru bo končni izplen za državo slab. Konec leta 2013 je banko rešila z vplačilom 870 milijonov evrov – od tega 620 milijonov evrov v denarju, preostalo v obveznicah. V najboljšem primeru bo dobila vrnjeno slabo četrtino vloženega. Razlogov za to je več. V Evropi je trenutno naprodaj večje število bank. NKBM potencialnih kupcev ne odbija le zato, ker deluje na majhnem slovenskem trgu, ampak tudi zaradi slabega upravljanja. Kljub sanaciji v banki, ki jo vodi Aleš Hauc, raste delež slabih posojil. Teh naj bi bilo konec lanskega leta že za okrog 650 milijonov evrov. Novih, finančno zdravih strank, ki bi v banki znižale delež slabih posojil, ni. V prvih devetih mesecih lani so krediti skupine nebančnim strankam padli za več kot dvesto milijonov evrov na dve milijardi evrov. Banko je v zadnjih mesecih zapustilo več ključnih kadrov. Za nameček so bili sredi prodajnega postopka znani tudi rezultati novih obremenitvenih testov bank. Ti so pokazali, da bi NKBM v primeru neugodnega scenarija, ki ni imel podlage v takratnih gospodarskih napovedih, zmanjkalo 31 milijonov evrov. To je bila voda na mlin kupcem, ki so rade volje sprejeli darilo in pričakovano znižali vrednost zavezujočih ponudb. Te po dostopnih informacijah ne presegajo tretjine knjigovodske vrednosti skupine.
Gaspari: Ne zdi se mi, da je banka vodena dobro
Se torej državi banko sploh še splača prodati? Naj s prodajo, ki jo mora po zavezah, danih evropski komisiji v postopku prestrukturiranja banke, izpeljati do konca leta 2016, še počaka? »Banke se po tej ceni zagotovo ne splača prodati, a se mi kot zunanjemu opazovalcu ne zdi, da je v tem trenutku vodena dobro. Zato je na mestu vprašanje, ali je banka v prihodnjih letih sploh sposobna ustvarjati donose, ki bi lahko njeno ceno povečali,« odgovarja nekdanji minister za finance in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
»Cena je v vsakem primeru nizka. Pričakovanja, da se bo povrnilo vloženo, v tem trenutku odpadejo,« poudarja Gaspari. S pomisleki, da bi država s prodajo banke po slabi tretjini knjigovodske vrednosti znižala letvico tudi pri prodajah ostalih bank, se strinja. Kako torej zbuditi banko, ki drsi v novo spiralo slabih posojil, kar počasi odpira vprašanje o njeni morebitni ponovni dokapitalizaciji? »Problem slabih posojil lahko banka reši le s povečevanjem dobrih posojil. S podjetji mora aktivno sodelovati, jih pri poslih spremljati z ustreznimi analizami in poslovno politiko. Pri tem ima veliko vlogo tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), prek katere bi se lahko dokapitalizirala kapitalsko podhranjena podjetja,« dodaja Gaspari.
