Čeprav sta Abanka Vipa in Probanka v postopku prisilne poravnave Litostroja Jekla s pretvorbo terjatev v osnovni kapital družbo rešili pred insolventnostjo, so od konca lanskega leta njeni zaposleni na čakanju. Zaradi neplačanih prispevkov na plače v višini okoli dveh milijonov evrov zato razmišljajo o vložitvi predloga za stečaj družbe, je včeraj dejal sekretar regijske organizacije kovinarskega sindikata Skei za Ljubljano in okolico Zlatko Hernčič.
Čakanju na delo je botrovalo pomanjkanje naročil. Po pojasnilih predsednika uprave Miroslava Gnamuša so bili prvič v dveh desetletjih prisiljeni delo organizirati tako, da so od 22. decembra do 9. januarja odredili kolektivni dopust. Tisti zaposleni, ki so lanski dopust izkoristili, so na čakanju.
Medtem ko družba več kot dvesto zaposlenim, ki že več mesecev trepetajo za svojo usodo, plače izplačuje redno, jim od avgusta 2013 za prispevke na plačo dolguje 1,9 milijona evrov, je pojasnil Gnamuš. Poleg tega je Litostroj Jeklo državi dolžan 476.000 evrov iz naslova neplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Računi družbe so zato kljub potrjeni prisilni poravnavi še vedno blokirani. Na DUTB, ki ima v Litostroju Jeklu več kot polovični lastniški delež, družbi pri reševanju težav s finančno upravo (Furs) očitno ne želijo pomagati. Na slabi banki so namreč pojasnili, da Litostroj Jeklo za nadaljnje poslovanje kljub potrjeni prisilni poravnavi potrebuje dodatne ukrepe prestrukturiranja: »Pričakujemo, da bo podjetje vsem deležnikom v najkrajšem času predstavilo možne ukrepe za izboljšanje trenutnega položaja.« Pri tem so na DUTB dodali, da se je zaradi dolgotrajnega postopka prisilne poravnave, v katerem družba ni pridobila novih naročil, dolg do Fursa še zvišal.
Gnamuš, ki je bil do prisilne poravnave tudi največji lastnik Litostroja Jekla, je pojasnil, da do zdaj novih lastnikov niso prosili, da jim zagotovijo obratni kapital. Prosili pa so jih za pomoč pri reprogramiranju davčnega dolga in za zagotovitev bančnih garancij, s katerimi bi lahko normalizirali denarni tok, pridobili naročila s predujmi in pognali proizvodnjo. Toda novi lastniki Litostroja Jekla mu za zdaj niso prisluhnili.
Lastniške spremembe po prisilni poravnavi, tako Gnamuš, Litostroju Jeklu do zdaj še niso prinesle nobenih koristi, pomoči ali rezultata pri rednem poslovanju. »Tudi samo dejstvo, da je Litostroj Jeklo zdaj v lasti bank, pri naših kupcih nima nikakršne teže. Prej obrnjeno, pri njih vzbudi dodatno previdnost,« je dodal.
Po potrjeni prisilni poravnavi je novembra in decembra lani družbi brez bančnih garancij uspelo pridobiti za 5,2 milijona evrov novih naročil, medtem ko so jih v preostalih mesecih lanskega leta pridobili le za okoli dva milijona evrov. Poslovanje v letošnjem letu bo odvisno predvsem od uspešnosti zagotavljanja novih naročil v prvih šestih mesecih. Če bodo pri tem uspešni, bi lahko Litostroj Jeklo letos ustvaril prihodke od prodaje v višini 15 milijonov evrov in pozitivni rezultat. Za konkretna naročila v tolikšni višini so pogovori v zaključni fazi, vendar je večina teh odvisna od bančnih garancij.
Brez novih bančnih garancij Litostroj Jeklo posluje od decembra 2012 dalje. Čeprav je družba tudi v času prisilne poravnave vsa naročila izpolnila, tako da ni bila unovčena nobena bančna garancija, ti argumenti po opozorilih Gnamuša ne zaležejo, naročila pa dobivajo konkurenti. »Celo tista, ki jih plačujemo Slovenci, kot je na primer oprema za hidroelektrarno Brežice, ki so jo novi lastniki Litostroja Power (lani ga je prevzel češki Energo - Pro oziroma češki lastniki te družbe, op. p.) raje naročili na Češkem,« je dodal Gnamuš.