Pri gradnji protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Brezovica–Vrhnika, zaradi katerih je Dars zaprl odstavni pas in omejil hitrost na preostalih dveh pasovih, je prišlo do resnejših zapletov.
Po naših informacijah je namreč konzorcij družbe Rafael in SŽ-Železniškega gradbenega podjetja (ŽGP), ki mu je Dars konec lanskega leta zaupal 9,5 milijona evrov vreden posel, prejšnji mesec začasno ustavil dela na enem od gradbišč. Razlog: domnevno posedanje terena. Pri tem naj bi obstajalo tudi tveganje, da bi lahko novozgrajene ograje preobremenjevale tudi del cestišča avtocestnega odseka. Konzorcij, ki je izvajal dela, je zato želel izpeljati popravljalne ukrepe in zanje zahteval dodatno plačilo, domnevno več kot milijon evrov. Njegove zahtevke so v Darsu zavrnili.
V Darsu teh informacij niso ne potrdili ne zanikali. Na več naših vprašanj so odgovorili le s kratkim pojasnilom, da »se dela izvajajo skladno s projektno dokumentacijo in terminskim načrtom«. Zanimalo nas je, ali drži, da je izvajalec del zaradi posedanja terena ustavil dela pri gradnji protihrupnih ograj, kako bodo v Darsu odpravili zaplet in ali bodo konzorciju Rafael-ŽGP zaradi dodatnih del, ki jih bo moral opraviti, odobrili aneks.
Dve težavi za Dars
Naše informacije je v zadnjem tednu dni potrdilo več virov iz krogov blizu Darsa in izvajalca del. Ti so nas opozorili, da ima družba za avtoceste pri protihrupnih ograjah, ki jih je konzorcij Rafael-ŽGP začel graditi aprila, vsaj dve veliki težavi. Prva je inženirsko-gradbene narave. Od enajstih protihrupnih ograj na obeh straneh omenjenega avtocestnega odseka, ki so skupno dolge skoraj osem kilometrov, jih bo namreč kar devet stalo na nasipih. Ti so bili po dosedanjih načrtih visoki en meter, nanje pa bi nato izvajalec del postavil protihrupne ograje različnih višin. Po nekaterih za zdaj nepreverjenih informacijah naj bi zdaj v Darsu razmišljali o možnosti, da bi zaradi posedanja terena samo višino nasipov na nekaterih delih odseka znižali, kar pa bi zahtevalo nakup dodatnih protihrupnih panelov.
To vodi v drugo, precej večjo težavo za Dars. Pogodba, ki so jo sklenili s konzorcijem Rafael-ŽGP, je namreč na ključ. To posledično pomeni, da v njej ni več prostora za morebitna dodatna dela, ki bi presegala desetino vrednosti posla. Ker so zahtevki izvajalca del že zdaj večji od tega zneska, še povečali pa bi jih lahko morebitni dodatni stabilizacijski ukrepi, bi lahko v skrajnem primeru padla tudi sama pogodba. To pa bi povzročilo, da bi Dars pri projektu, ki ga sofinancira tudi evropski kohezijski sklad, dela moral plačati po opravljenih količinah.
So v Rafaelu teren izkoristili v svoj prid?
Seveda bi v tem primeru končni znesek, ki bi ga Dars plačal konzorciju Rafael-ŽGP, presegel cene iz ponudb, ki so jih drugi ponudniki leta 2012 oddali na razpisu. Dars je takrat dela oddal v dveh sklopih. Pri obeh je bil najugodnejši Rafael, ki sta mu bila cenovno najbližje konzorcija Godina-Fracasso (Italija) in CVP-Gorenje Projekt-Trgograd. Tudi zato še zdaleč ni mogoče izključiti možnosti, da je konzorcij Rafael-ŽGP, v katerem je vodilni partner prvi, čeprav je njen partner ŽGP zgolj po kriteriju prihodkov kar štirinajstkrat večji, razmere na terenu izkoristil zato, da pri projektu pobere še kakšen dodaten milijon.
Severozahodni rob Ljubljanskega barja je namreč teren, ki ga domača gradbena stroka več kot dobro pozna. Avtocestni odsek med ljubljanskim Dolgim mostom in Vrhniko je bil zgrajen že leta 1979. Iz podatkov Darsa je razvidno, da je šlo za specifično gradnjo tako imenovane »plavajoče ceste na nasipu in vertikalnimi drenažami«, globine petnajst metrov, in to na »tipičnih barjanskih tleh«. V nasipe, izdelane iz elektrofiltrskega pepela, so izvajalci del vgradili kamniti material za preobremenitev in ga po tistem, ko so se posedli, odstranili. V Darsu, ki ga vodi Matjaž Knez, so nam v ponedeljek obljubili strokovno razlago geomehanskega stanja terena, a je včeraj do konca redakcije nismo prejeli.
Družba Rafael v lasti sevniškega podjetnika Rafaela Drstvenška je nov igralec v poslih na slovenskih avtocestah, saj se je do zdaj pretežno ukvarjala s sodelovanjem pri gradnji in obnavljanju domače železniške infrastrukture. Njena ključna prednost pri razpisih je sodelovanje s kapitalsko precej močnejšim ŽGP, ki v konzorcij prinaša tudi garancijski potencial. Rafael je tudi manjši solastnik ŽGP, ki je v večinski lasti Slovenskih železnic.
