Dars je z odškodninsko tožbo proti svojim nekdanjim vodilnim z nekdanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik na čelu po odločitvi sodnice ljubljanskega okrožnega sodišča Jelke Rozman pogorel. Tri milijone evrov visoko tožbo, za kolikor naj bi družbo oškodovali z naročilom za protipožarno varstvo tehnoloških prostorov, je sodišče označilo za pavšalno, pomanjkljivo in brez ustreznih dokazov.
Darsu ni uspelo dokazati, da je Duhovnikova s poslom, sklenjenim s podjetjema J.V. Bonpet Systems in TIM Trade, obšla nadzorni svet, delovala proti njegovi volji ter s povečanjem pogodbene vrednosti in podaljševanjem rokov za izvedbo posla odškodovala Dars. Niso dokazali niti očitkov na račun nekdanje članice uprave Gordane Boškovič, nekdanjega izvršnega sekretarja Antona Žagarja in finančnega izvršnega direktorja Boštjana Kovača. Dars, ki se bo na odločitev prvostopenjskega sodišča najverjetneje pritožil, bo moral toženim povrniti za slabih 80.000 evrov sodnih stroškov. Naj omenimo, da je Dars tudi v tem postopku zastopala odvetniška pisarna Francija Matoza.
Sklenitev posla sega v leto 2009. Začel ga je še Tomislav Nemec, a je nadzorni svet vodstvo že takrat pozval, naj poskuša posel, vreden 2,5 milijona evrov, racionalizirati. Ko je vodenje Darsa jeseni istega leta prevzela Duhovnikova, do takrat nadzornica Darsa, je ponudnika pozvala k znižanju cene in nova ponudba je znašala 2,44 milijona evrov. Ker je soglasje nadzornega sveta Darsa potrebno zgolj za vrednosti, ki presegajo 2,5 milijona evrov, je družba Duhovnikovi očitala, da se je s pozivom k znižanju cene namenoma izognila pridobivanju soglasja nadzornikov, ki da so poslu nasprotovali. Duhovnikovi je šlo pri tem na roko tudi pričanje takratnega namestnika predsednika nadzornega sveta Tomaža Vidica, ki je sodišču pojasnil, da nadzorniki poslu niso nasprotovali, ampak želeli dodatno dokumentacijo. Po njegovih trditvah so bili nadzorniki seznanjeni tudi s posli, katerih vrednost je bila nižja od 2,5 milijona evrov, načrt vseh investicij pa da je potrjevala vlada.
Tudi z očitkom, da je Duhovnikova skupaj z Boškovičevo oškodovala družbo še s pozneje sklenjenimi aneksi, s katerimi je uprava pogodbeno vrednost zvišala za nekaj več kot 600.000 evrov, v Darsu niso uspeli. Zvišanje pogodbene vrednosti se je v večji meri nanašalo na to, da je Dars nase dejansko prevzel plačilo DDV, kot je določala zakonodaja, a to bi morali, tako v tožbi Dars, upoštevati že ob sklepanju pogodbe. Sodišča ni zmotilo niti dvakratno podaljšanje roka za izvedbo posla, namesto da bi Dars uveljavljal pogodbeno kazen v višini 0,3 odstotka pogodbene vrednosti za vsak zamujen dan. Kot so pojasnili toženi, so bili razlogi za podaljšanje roka objektivni in ne na strani izvajalca, sicer pa Darsu po njihovem mnenju ni nastala nobena škoda, saj ta sistem uporablja.