Čeprav so ga celjski kriminalisti že leta 2011 ovadili zaradi suma zlorabe položaja, pred tamkajšnjim okrožnim državnim tožilstvom (ODT) pa proti njemu poteka več predkazenskih postopkov, med drugim zaradi kršitve pravic delavcev, direktorju gradbenega podjetja Nivo Danilu Seniču za zdaj še ni bilo treba sesti na zatožno klop.
Kot so za Dnevnik pojasnili na celjskem tožilstvu, je bila zoper Seniča v dveh zadevah na okrožno sodišče vložena zahteva za preiskavo. Pri prvi mu očitajo kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe vrednotnic ali vrednostnih papirjev, za kar prvemu možu Nivoja grozi do osem let zaporne kazni. Pri drugi zadevi naj bi šlo za kaznivo dejanje poslovne goljufije, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena do petletna zaporna kazen. Ali gre pri tem za kazenski ovadbi, ki so ju zoper Seniča spisali in pred dvema letoma na tožilstvo vložili celjski kriminalisti, nismo izvedeli. Spomnimo, da so med preiskavo ugotovili, da je Senič nakazal 410.000 evrov neznanemu ljubljanskemu podjetju kot navidezno posojilo, denar pa je bil nato v gotovini dvignjen z računa. Že pred tem, aprila 2011, so Seniča ovadili zaradi nakazila 1,1 milijona evrov mariborskemu podjetju, s čimer ga sumijo zlorabe položaja in pranja denarja.
Višji državni tožilec Ivan Žaberl z ODT Celje nam je pojasnil, da so v tretji zadevi odstopili od pregona, v četrti pa so vložili poizvedbe na policijsko upravo Celje. Zadnji primer, v katerem Seniču očitajo kršitev temeljnih pravic delavcev in njihovo šikaniranje na delovnem mestu, je bržčas tudi najbolj svež. Gre za vprašljivo prezaposlitev okoli 300 delavcev iz Nivoja, do katere je prišlo jeseni lani. Poročali smo, da jih je Senič čez noč prenesel na enega od svojih odvisnih podjetij Vrana in ga nato prodal. Delavcem je bila ponujena pogodba, po kateri bi se odpovedali preteklim neporavnanim obveznostim v zameno za obljubljeno službo v Nemčiji. Zaradi ugotovljenih kršitev, tudi v zvezi z zaposlovanjem na črno, je Seniča doletela kazenska ovadba inšpektorata za delo. Če mu bo tožilstvo na sodišču dokazalo krivdo, mu zaradi tega grozi denarna kazen in do največ dvoletna zaporna kazen.
Četudi bi uspelo tožilstvo Seniču dokazati oškodovanje Nivoja in nato od njega po sodni poti zahtevalo plačilo odškodnine, je vprašanje, kako uspešno bi bilo pri njeni izterjavi. Senič je namreč svoje premoženje že ob vložitvi prvih ovadb rešil na varno. Delež v podjetju Nivo Investicije, lastniku Nivoja, je prenesel na soprogo Tamaro Senič. Ta se je vpisala tudi kot lastnica družinske hiše v Savinjski dolini.