Alukomen holding, zadnji ostanek nekoč uspešne kraške skupine, ki je še pred tremi leti zaposlovala več kot 120 ljudi, je ponovno na robu prepada. Čeprav se je z upniki pred dnevi dogovoril o odpisu treh četrtin terjatev in odlogu plačila preostalega dolga za štiri leta, se zdaj znova spogleduje s stečajem. Sočasno s sklepom o pravnomočno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi so na dvorišče družbe v Komnu zakorakali rubežniki in začeli razstavljati njihove stroje.
A rubežnikov ni poslala katera od bank ali dobaviteljev, temveč finančna uprava (Furs). Ta je očitno ocenila, da načrt prestrukturiranja, ki ga je podprla večina upnikov, ni realen, in je ključne stroje Alukomna holdinga prodala na dražbi. Za nekaj več kot 100.000 evrov jih je kupila družba Car Trade, ki jih je nemudoma preprodala naprej. V Fursu zatrjujejo, da so se za rubež odločili šele, ko so izčrpali vse preostale možnosti, medtem ko direktor Alukomna holdinga Branko Terčon pravi, da so v Fursu to poskušali že aprila. Pojasnjuje, da so Fursu v zadnjih mesecih predlagali več različnih možnosti za poplačilo davčnega dolga, vendar so bili vsi predlogi za dacarje nesprejemljivi.
»Letošnje leto bomo končali z okoli milijonom evrov prihodkov. Slovenski trg se nam je sesul, novih poslov pa si nismo upali prevzemati, saj nismo vedeli, ali jih bomo lahko izpolnili. Za prihodnje leto imamo že zagotovljenih več poslov, pred rubežem pa smo načrtovali, da bomo prihodke povečali za najmanj 50 odstotkov,« nam je povedal Terčon. Dodal je, da bodo zdaj poskušali vzpostaviti stare stroje in nadoknaditi proizvodno vrzel.
Medtem ko je Furs pohitel pri izterjavi Alukomna holdinga, očitno še vedno odlaša v primeru Mabre inženiringa. Ta je zgradila Dunajske kristale, v katerih bi se moral po prvotnih načrtih naseliti takratni Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Ob tem omenimo, da ima Mabra inženiring že skoraj štiri leta blokirane transakcijske račune, uvrščena je na seznam davčnih dolžnikov, Alukomen holding pa je v finančne težave zabredel prav zato, ker nikoli ni dobil plačila za dela pri projektu Dunajski kristali.
Alukomen holding ima od nedavna pravnomočno potrjen sklep o izvršbi zoper Mabro inženiring, zdaj pa želijo izvršbo razširiti tudi na Mabrine terjatve do države. »Ta postopek je po mojem vedenju v zaključni fazi,« nam je povedal Terčon. Kljub temu je Mabra na poti v stečaj, izplen Alukomna pa vprašljiv. Mabra inženiring še zdaleč ni edini primer, v katerem finančna uprava bodisi še vedno odlaša z rubežem bodisi je zahtevo za stečaj podala šele, ko so dolžniki premoženje prenesli na varno. Tako so se denimo v Liku Vrhnika in Linxairu zganili šele, ko sta družbi že ostali brez večjega dela svojega premoženja. Zaradi počasnosti Fursa sta premoženje na druge fizične in pravne osebe pravočasno prenesla tudi poslovneža Rok Furlan in Matej Raščan, izpraznjena pa je v stečaju končala tudi družba Partner Fin Domna Zavrla, obtoženega poslovne goljufije. Tudi v Merkurju, SCT, Vegradu in Primorju je Furs vrsto let le nemo spremljal, kako njihov davčni dolg strmo raste.
Kot odgovarjajo v Fursu, zahtevo za stečaj praviloma vložijo šele, ko so izčrpali vse preostale možnosti za poplačilo davčnega dolga oziroma če ugotovijo, da zaradi naraščanja dolga tega ne bo mogoče izterjati. Očitke, da v številnih primerih le nemo spremljajo, kako dolžniki pred uradno razglasitvijo bankrota premoženje selijo na druge osebe in podjetja, v Fursu zavračajo. Pravijo, da so lani vložili 193 predlogov za začetek stečaja, kar je največ po letu 2004. Rekorden je bil tudi znesek prijavljenih terjatev, in sicer 62,2 milijona evrov. V letih 2011 in 2012 je Furs skupno vložil 158 predlogov za začetek stečajnih postopkov (88,5 milijona evrov), leta 2009 in 2010 pa 69 predlogov, v katerih je prijavil nekaj manj kot 15 milijonov evrov terjatev. A te predloge so vložili vsaj nekaj let prepozno, na kar nakazuje tudi skromen izkupiček, ki se že od leta 2009 naprej giblje pri vsega okoli pol milijona evrov na leto.
