Skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila slabih 48 milijonov evrov dobička po davkih. Enako obdobje lani, torej pred decembrsko državno intervencijo v višini 1,5 milijarde evrov, je največja bančna skupina v državi končala z več kot 293 milijoni evrov čiste izgube.
Stroški oslabitev in rezervacij so bili letos pričakovano znatno nižji kot v enakem obdobju lani. S slabih 345 milijonov evrov so se znižali na slabih 109 milijonov, a skupina je bolje poslovala tudi pred stroški oslabitev in rezervacij. Dobiček pred omenjenimi stroški je bil z več kot 158 milijoni evrov namreč za skoraj 100 milijonov evrov višji kot lani. Ključni delež so k temu prispevali višje čiste obresti, torej razlika med obrestnimi prihodki in odhodki banke, ter višji neobrestni prihodki. Oboji so se v primerjalnem obdobju povečali skoraj za četrtino. Višje čiste obresti pa Skupina NLB ne beleži zato, ker bi povečala kreditiranje in s tem obrestne prihodke, ampak zato, ker je po državni dokapitalizaciji predvsem zmanjševala lastno zadolženost in s tem odhodke za obresti. Prihodki od obresti so tako upadli za več kot 20 milijonov evrov ali šest odstotkov, k čemur je svoje res prispeval tudi prenos posojil na slabo banko, a vprašanje je, koliko podjetij, ki so pristala na DUTB, je lani redno poravnavalo obresti. Odhodki za obresti pa so se skupini medtem znižali celo za 35 odstotkov ali za 70 milijonov evrov. V NLB pripisujejo milijardni intervenciji države kljub temu manjši pomen. »Izboljšanje operativnega rezultata pred oslabitvami in rezervacijami je mogoče pripisati povečanju rednih prihodkov, znižanju stroškov, v manjšem delu pa tudi uspešno izpeljanemu postopku državne pomoči,« je pojasnil član uprave NLB Archibald Kremser. Stroški banke so se sicer znižali za osem odstotkov, na slabih 225 milijonov evrov. Naj ob tem omenimo, da dobiva uprava banke z Jankom Medjo na čelu novega svetovalca, in sicer nekdanjega ministra za finance Uroša Čuferja. Temu je po odhodu z ministrstva sicer pripadalo mesto pri starem delodajalcu, a kot kaže, je celo napredoval.
So se pa Skupini NLB zvišali prihodki iz opravnin (to so storitve banke za posle, povezane z računi komitentov, plačilnim prometom, kartičnim poslovanjem), pa čeprav za vsega 1,6 milijona evrov, na 142,6 milijona. A dejstvo je, da so se prihodki od opravnin skupini zvišali na račun drugih članic in ne matične NLB. Tej so se opravnine za dober milijon evrov, na 96,8 milijona evrov, namreč celo znižale.
Od konca septembra lani do konca lanskega leta je obseg kreditov, ki so jih banke Skupine NLB podelile nebančnemu sektorju, upadel z 8,9 na 7,7 milijarde evrov. Večji delež padca je posledica prenosa slabih posojil z matične NLB na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je pa obseg kreditov zmanjšal tudi letos. Na ravni matične NLB je upadel za slabih 250 milijonov evrov, kar je več, kot je upadel skupni obseg posojil nebančnemu sektorju na ravni celotne Skupine NLB. Delež bruto slabih posojil ostaja medtem visok, in sicer dosega z 2,8 milijarde evrov na ravni skupine skoraj 26 odstotkov vseh posojil, na ravni NLB pa z 1,6 milijarde evrov 21 odstotkov vseh posojil. Slaba posojila banke so sicer že 75,4-odstotno pokrita, slaba posojila skupine pa 71,3-odstotno.
