Veliko ameriških bank je po zadnji finančni krizi doslej privolilo v plačilo odškodnin zaradi zavajanja vlagateljev, regulatorjev in javnosti, a nobena ni priznala krivde za ničesar. Regulatorji so banke, potem ko so te plačale kazne, pustili pri miru. Druga največja švicarska banka pa te izbire ni imela, še posebej zato, ker je pritisk na organe pregona v ZDA vse večji.
Največjo kazen za prevare je doslej sprejela JP Morgan Chase, in sicer 13 milijard dolarjev, vendar je šlo za civilni, in ne kazenski pregon, kar pomeni, da ne bo šel nihče v zapor. Pri Credit Suisse pa gre za del obsežne akcije administracije predsednika Baracka Obame ter kongresa, da stopijo na rep bogatim Američanom, ki skrivajo denar pred davkarijo na tajnih švicarskih računih.
Aktivno novačila bogate Američane, da ji zaupajo denar
Credit Suisse je priznala, da je aktivno novačila bogate Američane, da ji zaupajo denar. Banka je svoje ljudi pošiljala na lov za bogataši na golf turnirje in druga lovišča, ki so polna petičnežev. Za pošteno provizijo so jim potem denar poskrili po davčnih zavetiščih in zabrisali sledi. Pred sodiščem v Alexandriji poteka postopek proti osmim nekdanjim uslužbencem banke, od katerih sta dva že priznala krivdo.
Preiskava proti Credit Suisse je trajala leto dni, pravosodno ministrstvo pa je nadaljevalo delo senatnih preiskovalcev, ki so odkrili, da je banka požela 22.000 bogatih strank, za katere je pred ameriško davkarijo poskrila med deset do 12 milijard dolarjev.
Dobiček ne more biti uporabljen kot ščit pred kazenskim pregonom
Pravosodni minister Eric Holder, ki se mora otepati kritik, da je preveč prizanesljiv z bankirji, je v ponedeljek dejal, da so sedaj dokazali, da dobiček ne more biti uporabljen kot ščit pred kazenskim pregonom. Denar od kazni si bodo razdelili Holderjevo ministrstvo, centralna banka Federal Reserve in država New York.
Največja švicarska banka UBS je že leta 2009 priznala, da je počela nekaj podobnega kot Credit Suisse, vendar se je izvlekla le s 780 milijoni dolarjev kazni in predajo podatkov o ameriških imetnikih računov. Credit Suisse pa je moral priznati kaznivo dejanje. Holder je dejal, da zato, ker je skrivala dokaze in zavračala sodelovanje s preiskavo.
