Omenjeno reformo od Nikozije zahtevajo predstavniki mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) -, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je dejal, da se država ne more izogniti bolečim ukrepom in da mora modernizirati zastarelo zakonodajo s področja zaplenitve premoženja. Ciper ima največji obseg zasebnih posojil v vsej EU, je spomnil. Prebivalci namreč bankam dolgujejo prek 60 milijard evrov, torej več kot 300 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države.
Obljubljajo varovalke za domove najrevnejših
Predlagane spremembe so po njegovih besedah razumne tako za posojilodajalce kot za upnike. Po trenutno veljavni zakonodaji je prisilna prodaja nepremičnin zelo dolgotrajna in celo spodbuja nepravilnosti, je ocenil. Ob tem je zagotovil, da novosti vključujejo varovalke, ki bodo pred bankami zaščitile domove najranljivejših prebivalcev.
Anastasiades je zato pozval k mirnemu dialogu. A predvidene spremembe v državi še naprej sprožajo jezne odzive. V opoziciji trdijo, da bodo zaradi reforme na cesti pristale številne družine, ki so jih že doslej prizadeli varčevanje, brezposelnost in reševanje bank.
Z obljubo zaplenitve premoženja do novega obroka posojila
Ciper je tudi na račun obljube glede implementacije sprememb zakonodaje s področja zaplenitve premoženja minuli teden prestal peti pregled trojke in si utrl pot do novega obroka mednarodnega posojila.
Mednarodno pomoč je je zaradi kolapsa prenapihnjenega bančnega sistema, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, prejel marca lani. Evrske države in IMF so mu v zameno za izpolnjevanje pogojev namenili 10 milijard evrov.
