»Postali bomo zanesljiv in nepogrešljiv partner v avtomobilski industriji,« je očitno ob pisanju zadnjega letnega poročila še upalo vodstvo Cimosa. Včeraj popoldne je doživelo šok. Po skoraj treh letih dogovarjanja o preživetju Cimosa in dva meseca po uradno razglašeni insolventnosti družbe, ki je konec lanskega leta v skupini zaposlovala skoraj 7000 ljudi, so se državne banke upnice in državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) odločile, da pošljejo družbo v prisilno poravnavo. Pred tem, ko so z odločitvijo seznanili slovensko javnost, je še nekaj ur veljalo, da bo Cimos rešen mimo sodišča in mimo insolvenčnih postopkov. Ti bi lahko namreč močno ogrozili nadaljnje poslovanje Cimosa, v celoti odvisno od ugleda, ki ga podjetje uživa pri svojih kupcih, priznanih in uglednih proizvajalcih v avtomobilski industriji.
Predstavniki državnih upnikov so z odločitvijo pretresli velik del javnosti, ki ji je vlada zagotavljala, da bodo s tremi milijardami evrov okrepljene banke poskrbele za dobrobit slovenskega gospodarstva. Včeraj v kabinetu odhajajoče predsednice vlade Alenke Bratušek, ki je Cimos navajala kot zgleden primer načina reševanja slovenskega gospodarstva, časa za komentar niso našli. V Tolminu in Ljubljani je iskala podporo za svojo novo stranko.
Še včeraj dopoldne je večina upala, da so glavni upniki Cimosa, to so banke v državni lasti, država in DUTB, dosegli dogovor o konverziji svojih terjatev v kapital družbe in Cimos s tem rešili insolventnosti. Rok za predvideni ukrep, soglasno potrjen na aprilski skupščini Cimosa, se je iztekel ob polnoči.
Banke upnice, NLB, SID banka, Gorenjska banka, Banka Celje in DUTB, so se za prisilno poravnavo Cimosa po lastnih pojasnilih odločile zato, ker bi s pretvorbo svojih posojil v kapital družbe rešili zgolj problem kapitalske neustreznosti, medtem ko bi vse ostale težave Cimosa ostale nerešene. Svojo odločitev so utemeljili s tem, da Cimosu ni uspelo izpolniti vseh predhodnih pogojev, ki so jih zahtevali.
Cimos je moral od svojih petih največjih kupcev (vodilni svetovni proizvajalec turbopolnilnikov Honeywell Turbo Technologies iz ZDA, BMW, Ford, PSA Peugeot Citroën in Volkswagen) pridobiti potrdilo, da bodo še naprej sodelovali s koprsko skupino. Z imetniki svojih obveznic, ki zapadejo v plačilo avgusta letos, se je moral dogovoriti o prestrukturiranju vsaj 75 odstotkov obveznosti. Tudi z bankami, ki financirajo njegove hčerinske družbe, se je moral dogovoriti o prestrukturiranju vsaj 75 odstotkov obveznosti, dobavitelje pa prepričati, da na svoje plačilo počakajo leto dni. Znesek odloga plačil dobaviteljem, ki so ga zahtevale banke in DUTB, naj bi po njihovih pojasnilih znašal 25 milijonov evrov. Po naših informacijah pa naj bi v zadnjih dogovorih med Cimosom in bankami upnicami zaradi velikega števila dobaviteljev, ki presegajo število 3000, ta znesek že znižali na osem milijonov evrov. Zagotoviti so morali tudi prestrukturiranje 80 odstotkov obveznosti iz lizinških pogodb in faktoringa ter zagotoviti vsaj 85 odstotkov likvidnostnih potreb. Kateri pogoji naj ne bi bili izpolnjeni, v bankah in DUTB niso pojasnili, medtem ko v Cimosu zatrjujejo, da so zahteve uresničili. Dokumenti, s katerimi razpolagamo, razkrivajo, da sta tudi Zagrebška banka v lasti italijanske finančne skupine Unicredit in Mednarodna finančna organizacija (IFC), ki jima Cimos skupaj dolguje 40 milijonov evrov, z zahtevami soglašali. Vse dokaze o izpolnjevanju usklajenih pogojev za konverzijo terjatev v kapital družbe naj bi upnikom dostavili včeraj, a očitno hkrati izvedeli, da je bil trud zaman. Problem, ki naj bi ga šele včeraj izpostavili na DUTB, naj bi se nanašal na to, kako zavezujoče so te zaveze. Vodilni na DUTB zaveze, da bo prisilna poravnava Cimosa uspela, včeraj niso bili pripravljeni dati.
»Stečaj ni nikomur v interesu«
»Nikomur ni v interesu stečaj družbe,« je včeraj zatrjeval izvršni direktor DUTB Janez Škrubej, ki pa o podrobnostih prisilne poravnave, posledicah za zaposlene v Cimosu in njegove odvisne družbe ni želel govoriti. Za vse to naj bi bilo po njegovih besedah preuranjeno, pa čeprav so načrt za prestrukturiranje Cimosa že pripravili. Cimos bo namreč prvi večji primer, katerega prisilno poravnavo bodo zahtevali upniki sami. Po naših informacijah načrt naj ne bi pomembneje odstopal od načrtovane krovne pogodbe o finančnem prestrukturiranju Cimosa, vključno s konverzijo terjatev, le da bo zdaj sodelovanje upnikov širše. Vključeval naj bi tudi že način zagotavljanja prepotrebnih likvidnostnih sredstev za Cimos, a grožnje, da insolvenčni postopki preplašijo tako dobavitelje kot kupce, ostajajo. Dobaviteljem bodo »zadevo« v DUTB predstavili v naslednjih dneh.
Vodstvu Cimosa se bodo že v ponedeljek pridružili predstavniki nemške svetovalne družbe Admetam, po zagotovilih DUTB izkušenega svetovalca za področje avtomobilske industrije. Predsednik uprave Cimosa Jerko Bartolić je za odločitev, da bo družba, ki jo vodi, končala v prisilni poravnavi, izvedel le uro pred načrtovanim podpisom krovnega sporazuma, za katerega so si, kot je dejal za Dnevnik, prizadevali več kot leto dni in dosegli uskladitev besedila.
Na DUTB naj bi odločitev o prisilni poravnavi Cimosa dokončno sprejeli včeraj ob 13. uri, čeprav smo v Dnevniku to možnost napovedali že pred dnevi. Tudi sicer je težko verjeti, da bi se za tak preobrat v večmesečnem dogovarjanju okoli načina reševanja Cimosa odločili tik pred zdajci. Še več, obstajajo indici, da naj bi bili nekateri z usodo Cimosa seznanjeni vnaprej. Mariborska livarna Maribor (MLM), v kateri ima DUTB glavno besedo, namestnik predsednika nadzornega sveta pa je Rok Ambrožič iz DUTB, je namreč v torek od Cimosa zahtevala predplačilo dobavljenega blaga, pa čeprav naročilo Cimosa po naših informacijah ni preseglo dogovorjene višine naročila brez predplačila. Ali jih je k temu spodbudila (tajna) informacija o prisilni poravnavi Cimosa, smo želeli preveriti pri predsedniku uprave MLM Dušanu Goršku, a je bil za pojasnila nedosegljiv. Vprašanje pa je, ali so bili podobno »previdni« tudi drugi dobavitelji koprske družbe. Po naših informacijah ne, ravno nasprotno. Njihovo morebitno zaskrbljenost za nadaljnjo usodo Cimosa so odpravili z zamahom roke in zagotovilom, da bo Cimos rešen.
Čuferjevi upajo na kooperativnost
Nadaljnji postopki in uspeh načrta prestrukturiranja, ki ga bodo pripravile banke in DUTB, bodo dali odgovor na vprašanje, ali se je ideja ministra za finance Uroša Čuferja, da bo Cimos vzorni primer prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, ki ga bo vodila slaba banka, že včeraj v celoti izjalovila. »Glede na to, da so banke upnice ocenile, da je mogoče učinkovitejše prestrukturiranje družbe skozi postopek prisilne poravnave, ministrstvo za finance poziva vse deležnike, da v tem postopku nastopajo maksimalno konstruktivno. Pričakujemo, da bodo banke, preostali upniki in kupci skupaj z državo v postopku prisilne poravnave zagotovili potrebno prestrukturiranje družbe, sanirali njeno kapitalsko ustreznost in zagotovili ohranjanje delovnih mest,« so včeraj pojasnili na finančnem ministrstvu.
In katera so bila tveganja, zaradi katerih so se odločili za prisilno poravnavo? Banke in DUTB naj bi k odločitvi spodbudilo tudi nesodelovanje bank v tuji lasti, ki h krovni pogodbi o prestrukturiranju dolga niso želele pristopiti. Obstajala naj bi namreč bojazen, da bi lahko banke, ki pri konverziji ne bi sodelovale in bi ostale upnice Cimosa, iztisnile Cimosove lastnike, tokrat torej tudi že banke v državni lasti in DUTB. S prisilno poravnavo naj bi družbi zagotovili še čas za poslovno prestrukturiranje, v katero smer bo to šlo, čemu vse se bo morala skupina odpovedati, pa v DUTB ne pojasnjujejo. Zagotavljajo pa, da »agresivnih potez« ne predvidevajo. Težave, ki naj bi jih zaznali, se po naših informacijah nanašajo na način dobave, dobičkonosnost proizvodov in visok delež napak v proizvodnji. Cimosova podjetja na jugu lahko, tako naši viri, vsak trenutek blokirajo celotno proizvodnjo Cimosa.
