Številne napovedi, da Cimosu v zakonskem roku ne bo uspelo pripraviti načrta o finančnem prestrukturiranju, so se uresničile. Zato so v družbi koprsko okrožno sodišče prosili, da za dva meseca podaljša rok za pripravo sanacijskega načrta. Zamudo so v Cimosu utemeljili s tem, da jim zaradi kompleksnosti postopka prisilne poravnave ni uspelo opraviti vseh potrebnih aktivnosti in pridobiti vseh listin.

Predlog Cimosa je sodišče potrdilo, o njem pa bosta morala soglašati še upniška odbora: ločitvenih upnikov, ki imajo terjatve zavarovane, in navadnih upnikov. Člane upniških odborov je sodišče imenovalo šele minuli četrtek oziroma po tistem, ko je od prisilnega upravitelja Marka Zamana prejelo revidiran osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju s predlogom imenovanja članov upniških odborov. Poleg Litostroja Jekla in razvojnih centrov Sieva in Simit (zaradi njune neupravičene porabe evropskih sredstev je bila pred meseci v Cimosu policijska preiskava), v katerih ima Cimos petinski lastniški delež, so člani upniškega odbora navadnih upnikov še banke. Do družbe imajo banke tudi nezavarovane terjatve.

Upniški odbor bo odločal tudi o podaljšanju mandata začasnemu predsedniku uprave Janezu Gradišku za štiri mesece. Po dveh mesecih, odkar so z izjemo dolgoletnega člana nadzornega sveta Antona Ocvirka odstopili vsi nadzorniki z Vojkom Antončičem na čelu, so v družbi naposled sodišču predlagali nova dva nadzornika. Gre za Walterja Gnauerta in Petra Stehleja. Gnauert ima bogate izkušnje v avtomobilski industriji, pri čemer je bil tudi član uprave v Porscheju, odgovoren za finance. Skupaj s Stehlejem je član nadzornega sveta nemške družbe Edscha, ki tako kot Cimos dobavlja avtomobilski industriji. Od leta 2004 do 2009 je Edscho vodil Manfred Puhlmann, ki ga je nemška svetovalna družba Admetam sprva kot svetovalca poslala v Cimos. Po naših informacijah sta Gnauert in Stehle v dobrih odnosih tudi z drugimi svetovalci Admetama. To pa pomeni, da bosta v Cimosu nadzorovala delo kolegov in rojakov. Čeprav Gradišnik skupaj s članom uprave Andražem Brodnjakom vodi Cimos, se po naših informacijah v družbi nobena od pomembnih odločitev ne sprejme brez soglasja Admetama. Tako kot londonsko izpostavo KPMG so morali Admetam v Cimosu na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) najeti brez javnega razpisa.

Še vedno pa ni znano, na kakšen način nameravajo v Cimosu poplačati obveznosti do dobaviteljev. Pred desetimi dnevi, ko se je iztekel rok, na predlog družbe ni pristalo dovolj upnikov, ki imajo skupno najmanj 90 odstotkov poslovnih terjatev. Medtem ko se je po začetku prisilne poravnave napovedoval odpis v višini od 20 do 30 odstotkov terjatev, bi se morali zdaj dobavitelji, ki jim Cimos dolguje okoli 90 milijonov evrov, odpovedati 45 odstotkom terjatev. V Cimosu so nam včeraj pojasnili, da je rok potekel, vendar »proces zbiranja soglasij še ni zaprt oziroma sklenjen«.