Reševanje cerkvenih holdingov pred neizbežnim bankrotom in draga obnova dvorca Goričane, v katerem je hotel svoj pokoj uživati kardinal Franc Rode, sta na rob plačilne nesposobnosti pripeljala tudi Goričane iz Medvod, papirnico z več kot 200-letno tradicijo in 200 zaposlenimi.
Njen dolgoletni prvi mož in lastnik Andraž Stegu je na sodišče vložil predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. Ta omogoča podjetjem, ki bodo v roku enega leta najverjetneje končala v prisilni poravnavi ali v stečaju, da prestrukturirajo finančne obveznosti in se razdolžijo. »Opozoriti želim, da so (...) s postopkom soglašali vsi finančni upniki, kar samo za sebe govori, da zaupajo v prestrukturiranje družbe,« je za Dnevnik povedal Stegu. V prvih štirih mesecih letos so sicer ustvarili 638.000 evrov dobička iz poslovanja.
Razlog za finančne težave papirnice, ki na leto ustvari 64 milijonov evrov prometa, so visoka posojila, ki jih s tekočim poslovanjem ne zmore redno odplačevati. Družba dolgujejo bankam skoraj 40 milijonov evrov. Daleč največja upnica je Abanka Vipa, ki je bila do družbe po zadnjih podatkih izpostavljena z 29 milijoni evrov, dodatnih devet milijonov evrov pa poskuša dobiti nazaj Gorenjska banka. Za primerjavo, papirnica je v letu 2012 ustvarila dobrih šest milijonov evrov denarnih sredstev iz poslovanja. Skoraj polovico tega zneska porabijo za nujna vlaganja in obresti na posojila, s preostankom pa bi najeta bančna posojila vračali najmanj deset let.
»Brez reprograma bi bili prisiljeni iskati nove vire za poplačilo dosedanjih, kar bi v vmesnem času lahko privedlo do likvidnostnih težav. Predvsem pa smo bili v določenem obdobju prisiljeni najemati (pre)draga, predvsem kratkoročna posojila, ki nam onemogočajo kakršno koli investiranje in konkurenčnost na trgu,« je pojasnil Stegu. Opozoril je, da so v zadnjih štirih letih bankam plačali za več kot 11 milijonov evrov obresti in glavnic posojil. »V reprogramu ni predvideno znižanje obveznosti, pač pa le določitev novih končnih rokov plačil,« je dodal. Sprejeti sporazum bo vplival tudi na krajše roke plačil dobaviteljem. Dolgovi papirnice izvirajo še iz časov, ko sta jo lastniško obvladovala danes propadla holdinga Zvon Ena in Zvon Dva. Še leta 2007 so imeli v Goričanah le za 26 milijonov evrov finančnih in deset milijonov evrov poslovnih obveznosti. Ko sta se lastnika znašla v hudih finančnih škripcih, pa jima je morala papirnica priskočiti na pomoč. Tik preden sta jo leta 2010 prodala Steguju, sta si iz nje kar prek dividend in posojil izplačala kar 15 milijonov evrov. V tistem letu so se dolgovi zvišali na rekordnih 42 milijonov evrov (banke) in 16 milijonov evrov (dobavitelji).
Preglavice jim povzroča tudi obnova baročnega dvorca Goričane. Papirnica je morala namreč kljub drugačnim obljubam klerikov sama financirati osem milijonov evrov vredno obnovo predvidene Rodetove rezidence, ki je uradno v lasti Nadškofije Ljubljana. Zdaj zaradi pritiska bank upnic resno razmišlja o vložitvi tožbe proti nadškofiji za vračilo vlaganj.
