Drugi največji lastnik Petrola, skrit za fiduciarnim računom pri praški Československi obchodni bank (ČOB), želi svoj 12,8-odstotni delež v slovenskem naftnem trgovcu v prihodnjih mesecih še povečati.
Po naših informacijah naj bi namreč predstavniki uradno še vedno neznanega vlagatelja pri eni od borznoposredniških hiš povpraševali po možnostih za nakup novega, najmanj petodstotnega paketa delnic Petrola po ceni 275 evrov za delnico. Z njim bi skrivnostni lastnik Petrola svoj lastniški delež povečal na okoli 17 odstotkov. S tem bi se približal tudi kontrolnemu deležu v družbi in v njej dokončno »postavil nogo med vrata«. Čeprav imajo državni lastniki v lasti še okoli 35 odstotkov Petrola, bi jim »češki« delničar lahko na skupščini preprečil sprejetje vseh sklepov, za katere je potrebna tričetrtinska večina glasov. Med drugim tudi morebitni predčasni odpoklic članov nadzornega sveta. Najbrž so tudi zato poslanci državnega zbora ob torkovem sprejetju zakona o izvrševanju proračuna na predlog Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB) vanj vnesli varovalko, ki preprečuje morebitni sovražni prevzem Petrola. A to so storili brez glasov poslancev SMC, ki so se glasovanja vzdržali.
Ali »Čehi« z Alto ponavljajo vajo iz Mercatorja?
Najbrž ni naključje, da lastniška premetavanja v Petrolu sovpadajo z odločanjem države o tem, ali se bo družba znašla na seznamu za prodajo. Ministrstvo za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, te dni končuje pripravo delovnega osnutka strategije upravljanja državnega premoženja, ki bo določila, ali je državni delež v Petrolu strateške ali portfeljske narave. Sklepati gre, da želijo »Čehi« njeno sprejetje v začetku prihodnjega leta pričakati s čim večjim številom delnic Petrola v svoji lasti. Spomnimo, že konec oktobra, ko je Cerarjeva vlada šele začela dobro delovati, je skrivnostni lastnik, ki je do takrat obvladoval dva odstotka delnic, svoj delež v Petrolu najprej močno povečal z nakupom večine delnic, ki so jih prek investicijske družbe Alta (v lasti Deana Čendaka in Zvoneta Taljata) prodali NLB, Gorenjska banka in Istrabenz. Samo za ta nakup so »Čehi« odšteli dobrih 55 milijonov evrov, kar je na primer enako trenutni borzni vrednosti slabe polovice Gorenja. Še prejšnji mesec so dokupili še odstotek delnic Petrola, ki je iz rok belgijske KBC na njihov račun romal prek Unicredit banke.
Pri kopičenju čim večjega števila delnic pred odločitvijo o privatizaciji gre za scenarij, že viden pred nedavnim prevzemom Mercatorja, v katerem so hrvaški pokojninski skladi že pred Agrokorjevim lastniškim vstopom obvladovali okoli petino delnic. Pri prevzemanju Mercatorja je Agrokorju pomagala prav Alta. Razlika je ta, da se v Petrolu lastniki skrivajo za fiduciarnim računom. Podobna zgodba je Pivovarna Laško: njen tretji največji lastnik s 7,1 odstotka delnic je fiduciar računa pri celovški Austrian Anadi Bank.
Kako se je v zakonodajo vrnila varovalka za Petrol
Že prejšnji mesec je Zavezništvo Alenke Bratušek vložilo predlog novele energetskega zakona, ki bi vanj po slabem letu dni vrnila varovalko pred morebitnim sovražnim prevzemom Petrola. Gre za določilo, ki od vlagateljev v podjetja – izvajalce energetske javne službe zahteva, da pred pridobitvijo kontrolnega, torej 25-odstotnega lastniškega deleža v teh podjetjih pridobijo soglasje vlade. To se nanaša tudi na Petrol, saj ima ta v več občinah koncesijo za distribucijo zemeljskega plina, izvaja pa tudi daljinsko ogrevanje. Predlog ni dobil podpore v koaliciji.
Toda v torek se je položaj obrnil. ZaAB je omenjeno določilo tokrat potisnila v zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. »Ne morete na eni strani govoriti o tem, kako pomembno je razpolaganje z našim premoženjem oziroma našimi gospodarskimi biseri, in na drugi strani pustiti, da Petrol nekdo na tiho prevzame,« je predlog utemeljila Bratuškova. Podprla jo je pisana koalicija poslancev SD, DeSUS, SDS in ZL, ne pa tudi SMC. Tam so si pred glasovanjem dvakrat vzeli »tajmavt« za premislek in se nato vzdržali. Po neuradnih informacijah zato, ker si odločitve ob poplavi informacij z vseh strani niso upali sprejeti.
V SMC še ne vedo, kaj menijo o prodaji Petrola
Tudi sicer iz vrst vlade in njene največje vladne stranke v povezavi s Petrolom v zadnjih dneh prihajajo nejasni in zmedeni signali. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer tako odločitve pri glasovanju ni javno utemeljila. Pojasnila je le, da so pred odločanjem »potrebovali še nekaj dodatnih informacij zaradi kompleksnosti in potencialne koruptnosti v ozadju predloga ZaAB«. Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za finance, se je pred poslanci spraševala, ali lahko država v oblikovanje lastniških struktur posega mimo določb zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). Predsednik vlade Miro Cerar pa je že v ponedeljek v državnem zboru dejal, da je Petrol »težko mogoče opredeliti kot strateško naložbo«. Nato je napovedal, da »bo vlada to problematiko pozorno spremljala in da se bo z njo spoprijela tudi prek strategije upravljanja državnih naložb«. Ob tem je žogico vrnil tudi SDH z »upanjem«, da tudi krovni upravljalec državnega premoženja »pozorno spremlja problematiko« v Petrolu.
Iz pojasnil, ki so jih naknadno poslali iz njegovega kabineta, je mogoče razbrati, da je v povezavi s Petrolom za predsednika vlade »pomemben predvsem« lastniški delež Geoplina v družbi Plinovodi, ki ima v lasti domačo plinovodno infrastrukturo. V njej mora država po njegovem ohraniti 51-odstotni lastniški delež.
