»Nova slovenska vlada je trdno zavezana močni internacionalizaciji in privabljanju tujih neposrednih investicij,« je zatrdil premier. Slovenija se zaveda, da so kriteriji za pridobivanje kvalitetnih tujih neposrednih investicij visoki in da bo treba narediti še veliko, da bi pristala med najbolj zaželenimi lokacijami v tem delu Evrope, je priznal premier.
Preberite še: Medja: v Sloveniji je premalo dobrih projektov, ki bi jih banke lahko podprle
Slovenija si želi predvsem greenfield investicij, vlada pa bo poskušala vlagateljem zagotoviti stabilno okolje, je poudaril. V prvi vrsti s stabilizacijo javnih financ z zmanjševanjem presežnega proračunskega primanjkljaja, je zagotovil Cerar. Slovenija si bo prizadevala tudi za stabilizacijo bančnega in finančnega sistema je še napovedal in zagotovil, da bo Slovenija nadaljevala s privatizacijskim procesom, a opozoril bo ključna infrastruktura ostala v državni lasti.
Ukrepi vezani na ves javni sektor
Mramor je pojasnil, da se z rebalansi proračunov za letošnje in prihodnje leto ukvarjajo od prvega dne nastopa funkcij. Ob tem se je pošalil, da sploh ne ve več, kateri dan je. Predlog rebalansa proračuna za letos so že zaprli, tako da se zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za prihodnje leto. Sam je optimističen, da jim bo uspelo doreči ukrepe, s katerimi bodo primanjkljaj spravili pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je zgornja meja po paktu stabilnosti in rasti.
Ukrepi bodo sicer vezani na vsa ministrstva, ves javni sektor, vse, ki uporabljajo javni denar, je pojasnil. Ob tem je izrazil zadovoljstvo nad trendi, ki kažejo, da bo imela država letos dvoodstotno rast BDP, da se brezposelnost niža in zaposlenost viša. Vse to za proračun predstavlja olajšanje, je spomnil.
Mramor priložnosti za nadaljnjo krepitev gospodarstva v Sloveniji vidi v krepitvi zasebne potrošnje, ki pa je zelo občutljiva na strah pred zviševanjem brezposelnosti. Skladno s tem ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle prišlo do znižanja števila javnih uslužbencev, je dejal.
Ne bo dovolil zviševanja davkov
Druga velika priložnost za Slovenijo so investicije, ki se v zadnjem času krepijo predvsem na krilih evropskih sredstev. »Rast investicij in potrošnje, nevtralni javni sektor in tradicionalno močan izvoz lahko vodijo do rasti,« je poudaril minister.
Zavezal se je tudi, da ne bo dovolil zviševanja davkov. Poleg tega si v prihodnje želi zmanjšati obremenitev najbolj inovativnih, prizadevnih in produktivnih zaposlenih. Na vprašanje, ali je uvedba socialne kapice še mogoča, je odgovoril, da je trenutno ni na mizi, da pa bo prihodnje leto. Z njo želi zajeziti beg možganov. Mramor je napovedal še nadaljnji boj zoper administrativne ovire. Kot je izpostavil, je minister za javno upravo Boris Koprivnikar že oblikoval seznam 200 ukrepov, ki jih bodo zdaj preučili.
Spregovoril je tudi o privatizaciji, ki jo po njegovi oceni ljudje sedaj razumejo povsem drugače kot prej. »Ljudje razumejo, da vlada ne more zagotoviti lastniškega kapitala podjetjem,« je ocenil. Privatizacija po njegovih besedah namreč ni potrebna le zaradi znižanja javnega dolga, saj bo to znižanje zanemarljivo, temveč zato, da bodo podjetja dobile lastnike, ki jim bodo priskrbeli kapital, jim omogočili rast. Na ta način se bo tudi odprlo slovensko gospodarstvo.
Erjavec: Naravne lepote ne bodo dovolj
Minister Erjavec je izrazil zadovoljstvo, da slovensko gospodarstvo spet raste, vendar pa potrebuje tudi tuje neposredne investicije, ki so se v zadnjih letih krepko zmanjšale. »Slovenija ne želi biti zgolj območje za proizvodnjo, kjer je cena delovne sile najpomembnejši faktor za vlagatelje,« je dejal zunanji minister.
Se pa zaveda, da za investitorje ne bodo dovolj zgolj »naravne lepote, disciplinirani delavci in nizki davki«. »Pomembni so vsi vidiki gospodarstva, vključno s hitrim odzivanjem vseh institucij in z administracijo,« je dejal Erjavec.
