Centralne banke iz območja evra bodo v naslednjih dneh tudi uradno začele odkupovati državne obveznice, obveznice državnih agencij in evropskih institucij. Vsak dan do septembra leta 2016 bodo odkupile za nekaj manj kot 2,8 milijarde evrov obveznic, skupno pa bo ukrep na trg prinesel 1140 milijard evrov svežih sredstev. Banka Slovenije bo po dostopnih podatkih vsak mesec na trg vložila okoli 240 milijonov evrov, ob koncu programa, ki se sicer lahko tudi podaljša, pa bo bogatejša za okoli 4,5 milijarde evrov obveznic.
Kje bodo centralni bankirji našli obveznice
Končne podrobnosti nakupa obveznic naj bi svet Evropske centralne banke določil na četrtkovem zasedanju. A medtem ko centralne banke iz evropskih držav z razvitim trgom kapitala ne bodo imele večjih težav z iskanjem primernih obveznic, utegnejo v nakupovalni košarici Banke Slovenije končati le državne obveznice. »Kako dejansko bo ukrep deloval in v kakšni meri bo pripomogel k spodbuditvi kreditiranja gospodarstva, za zdaj ni mogoče napovedati. Pričakovati pa je, da se bodo zaradi tega še dodatno znižale obrestne mere za depozite in pribitki na posojila gospodinjstvom,« ocenjuje Blaž Hribar iz NLB Skladov.
Če bi Banka Slovenije želela doseči zastavljeno kvoto, bi morala vsak delovni dan na sekundarnem trgu odkupiti za več kot deset milijonov evrov obveznic. Za primerjavo omenimo, da se povprečni dnevni promet na Ljubljanski borzi giblje pri vsega dveh milijonih evrov, v celotnem lanskem letu pa je bilo na borzi sklenjenih za le 69 milijonov evrov poslov z obveznicami. Poslov z obveznicami je bilo sicer bistveno več, vendar pa je bila večina sklenjena na neorganiziranem oziroma medbančnem trgu.
Zlata jama za posrednike in špekulante
Prav obveza, po kateri morajo centralne banke obveznice kupovati na sekundarnem trgu in ne v primarnih izdajah, odpira možnost za lahek zaslužek finančno močnim špekulativnim vlagateljem. Ti bi lahko namreč obveznice najprej kupili v primarni izdaji in jih nemudoma za tem s premijo prodali centralni banki.
Po ocenah poznavalcev imajo nekateri večji tuji investitorji že pripravljene pakete obveznic, ki jih bodo poskušali prodati Banki Slovenije in pri tem unovčiti stomilijonske dobičke. Zahtevana donosnost na slovensko desetletno državno obveznico namreč znaša le še nekaj več kot odstotek, z obveznicami pa se trguje po cenah, ki presegajo 110 odstotkov njihove nominalne vrednosti. Investitorji v državne obveznice, ki smo jih v začetku lanskega leta izdali na luksemburški borzi, lahko torej po vsega dobrem letu dni računajo na več kot 10-odstotni donos, pri čemer so jim dodatnih pet odstotkov doslej prinesle tudi obresti. Visoke zaslužke si lahko obetajo tudi borzni posredniki, saj letni proračun centralne banke za nakupe obveznic za okoli trikrat presega letni promet bank in borznoposredniških družb.
Nimamo časa za politični populizem
Milijarde, ki jih bo Banka Slovenije v boju z grozečo deflacijo vložila na trg, bodo visoke prihranke prinesle tudi državi. »Centralne banke so trenutno največji karitas. Čeprav so se stroški za plačilo obresti na slovenski dolg krepko znižali, to ni čas za politični populizem, temveč za izvedbo pokojninske in zdravstvene reforme ter reforme trga dela,« ocenjuje Primož Cencelj iz družbe KD Skladi. Po njegovem mnenju bi morali prihranke pri plačilu obresti nameniti za znižanje davčne obremenitve prebivalstva in gospodarstva in ne zgolj uporabiti kot izgovor, da nam ni treba znižati javne porabe. »Če ne bomo v naslednjih letih potencialne rasti BDP zvišali nad tri odstotke, bomo čez tri ali štiri leta, ko se bodo obrestne mere ponovno začele zviševati, v zelo slabem položaju,« še meni Cencelj.